Ali probiotiki vplivajo na vedenje otrok in delovanje živčnega sistema?

Kaj so probiotiki?

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki ob ustreznem vnosu zagotavljajo različne zdravstvene koristi. Najpogosteje gre za mlečnokislinske bakterije, kot so Lactobacillus in Bifidobacterium, ki se naravno pojavljajo v človeškem prebavnem traktu.

Probiotiki za otroke Probiodom KIDS vsebujejo naslednje bakterijske seve:

• Bifidobacterium lactis W51 in Bifidobacterium lactis W52 – njihova glavna funkcija je prebava vlaknin in drugih kompleksnih ogljikovih hidratov.
• Lactobacillus acidophilus W55 - zavira rast patogenih bakterij, kot so Staphylococcus aureus, Escherichia coli, Salmonella typhimurium in Clostridium perfringens.
• Lactobacillus casei W56 - sev je zelo učinkovit pri uporabi antibiotikov. Pomaga ohranjati ravnovesje črevesne mikrobiote z zaviranjem rasti nezaželenih bakterij.
• Lactobacillus salivarius W57 - razgrajuje hrano za boljšo absorpcijo in izkoriščanje hranil iz prehrane ter se bori proti "slabim" organizmom, ki lahko povzročijo bolezni.
• Lactococcus lactis W58 - glavna naloga laktokokov je metabolizem laktoze.

Probiotične kulture ohranjajo pravilno ravnovesje dobrih črevesnih bakterij in s tem prispevajo k pravilni prebavi. Naseljujejo vse dele prebavnega sistema, od želodca do debelega črevesa.

Kaj je črevesni mikrobiom?

Črevesni mikrobiom je kompleksen ekosistem mikroorganizmov, ki igra ključno vlogo v številnih fizioloških procesih, vključno s prebavo, imunskim odzivom in sintezo vitaminov. Naraščajoče število raziskav kaže na t.i. „os črevo-možgani“, kar je dvosmerna komunikacija med črevesjem in centralnim živčnim sistemom.

Komunikacijske poti osi črevo-možgani poznamo tri:

• Živčni sistem, ki prenaša informacije v obliki nevrotransmiterjev do in iz možganov preko vagusnega živca.
• Imunski sistem, ki komunicira preko vnetnih celic, imenovanih citokini, za aktivacijo osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza (HPA).
• Endokrini sistem, ki vključuje žlezno sproščanje hormonskih signalov po celem telesu, na primer kortizol, ki ga sproščajo nadledvične žleze.

V človeškem črevesju se nahaja več kot 100 bilijonov mikrobov, ki vplivajo na zdravje. Natančneje, presnovna in prehranska homeostaza, delovanje imunskega sistema, integriteta črevesne pregrade in možganska aktivnost so vsi vplivani in modulirani s črevesno mikrofloro. To naredi mikrobiom velik „virtualni organ“ telesa.

Mikrobi so ključne signalne komponente v dvosmerni komunikaciji osi črevo-možgani. Kakršne koli nepravilnosti v črevesni mikroflori in komunikaciji z gostiteljem lahko štejemo kot sprožilni element v patogenezi več nevroloških in psihiatričnih bolezni. Nekateri črevesni mikrobi neposredno ali posredno vplivajo na živčni sistem, funkcijo, razpoloženje in vedenje, in s tem so si pridobili ime „psihobiotiki“.

Kakšen vpliv imajo torej probiotiki na vedenje otrok?

Študije na živalih in ljudeh nakazujejo, da probiotiki lahko imajo pozitiven vpliv na vedenje. Pri otrocih z avtizmom je bilo ugotovljeno, da probiotiki za otroke lahko ublažijo nekatere vedenjske simptome. Na primer, raziskava, objavljena v reviji Cell, je pokazala, da so imeli otroci z avtizmom po uporabi probiotikov izboljšane komunikacijske sposobnosti in zmanjšano stopnjo ponavljajočih se gibov.

Druge študije nakazujejo, da probiotiki lahko pomagajo pri zmanjševanju tesnobe in depresije. Ti izsledki so podprti z raziskavami na miših, kjer so probiotične terapije zmanjšale stresno vedenje in izboljšale kognitivne funkcije. Čeprav mehanizmi niso popolnoma jasni, se predvideva, da probiotiki lahko modulirajo ravni nevrotransmiterjev, kot so serotonin in dopamin, kar lahko vpliva na razpoloženje in vedenje.

Kako probiotiki vplivajo na delovanje živčnega sistema?

Poleg vedenjskih sprememb lahko probiotiki vplivajo tudi na delovanje živčnega sistema. Nekatere vrste probiotikov proizvajajo snovi, ki lahko prehajajo skozi krvno-možgansko pregrado in neposredno vplivajo na možgane. Te snovi lahko vključujejo kratkoverižne maščobne kisline, ki imajo nevroprotektivne učinke, ali modulacijske molekule, ki vplivajo na vnetne reakcije v možganih.

Poleg tega lahko probiotiki izboljšajo pregradno funkcijo črevesja, kar lahko prepreči vstop škodljivih snovi v krvni obtok in posledično v možgane. Na ta način lahko probiotiki pomagajo pri preprečevanju in zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni in vnetnih stanj živčnega sistema.

Črevo se pogosto imenuje „drugi možgani“, ker je zapleteno prepleteno z našim živčnim sistemom in ima pomemben vpliv na mentalne funkcije. Črevesni živčni sistem vašega otroka se razvija dolgo preden je njihov pravi možgan popolnoma oblikovan – zato ima ta zapleten sistem veliko skupnega z regulacijo mentalnih funkcij in razpoloženja vašega otroka.

Kaj povzroča neravnovesje v črevesni mikroflori?

Obstaja jasna povezava med neravnovesjem v črevesni mikroflori in stresno povezanimi motnjami, kot so tesnoba in depresija. Raziskave kažejo, da določeno vedenje živali korelira s sestavo njihove črevesne mikroflore in da motnje mikrobnih skupnosti sodelujejo pri več nevroloških motnjah.

Nove raziskave (članek iz revije „Frontiers in Medicine“, 2022, ki temelji na pregledu Mitrea in sodelavcev) nakazujejo, da črevesna mikrobiota lahko igra odločilno vlogo v nevrorazvoju, vedenju, čustvih, kognitivnem razvoju in napredovanju nevropsihiatričnih bolezni.

Kako črevesje in možgani medsebojno delujejo?

• Vagusni živec poteka od možganskega debla navzdol po vratu, prsih in trebuhu. Posledično služi širokemu spektru funkcij po celem telesu. Ima pomembno vlogo pri modulaciji vnetja, ohranjanju črevesne homeostaze in regulaciji vnosa hrane, sitosti in energetske homeostaze. Vagusni živec prenaša informacije o stanju prebavnega sistema v možgane preko senzoričnih vlaken. Kot odziv možgani pošiljajo nevronska, endokrina in imunska sporočila za črevesno mikrobioto.
• Os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza (HPA) je kompleksen nevroendokrini sistem, ki uravnava odziv telesa na stres. Podrobno sprošča hormone iz hipotalamusa (hormon sproščanja kortikotropina CRH), hipofize (adrenokortikotropni hormon, ACTH) in nadledvičnih žlez (kortizol). Kortizol je odgovoren za modulacijo črevesne epitelijske pregrade in imunskih odzivov.
• Enteroendokrine celice so ene najpomembnejših, ki vplivajo na dvosmerno komunikacijo možgani-črevo. Živčno oživčenje živčnih krogov z vagusnim živcem modulira odziv na bolečino, čustva, imunski odziv, nevrogenezo in nevrorazvoj. Vagusni živec ima tudi imunomodulacijske lastnosti in igra ključno vlogo pri gastrointestinalnih in psihiatričnih motnjah, kot sta depresija in tesnoba.

Depresija

Prizadene približno 4,4 % svetovnega prebivalstva (WHO). Značilna je za vztrajne občutke žalosti, brezupa in nezanimanja za aktivnosti. Raziskave so pokazale, da lahko črevesna disbioza igra vlogo pri razvoju depresije, verjetno preko že prej omenjene osi črevo-možgani.

Primerjava črevesne mikroflore zdravih ljudi in ljudi z depresijo kaže znatne razlike. Na primer, Jiang et al. so ugotovili, da so imeli ljudje z depresijo povečane proteobakterije in Bacteroidetes ter zmanjšane Firmicutes. Zheng et al. so pokazali, da so miši, kolonizirane s črevesno mikrofloro pacientov z depresijo, kazale povečano depresivno vedenje. Vendar pa še vedno potekajo nadaljnje študije za natančno pojasnitev teh nepravilnosti.

Tesnoba

Tesnobne motnje so pri odraslih precej pogoste, vendar lahko prizadenejo tudi otroke. Generalizirana anksiozna motnja (GAD) prizadene približno 4-6% svetovnega prebivalstva. GAD se odraža v običajnem negativnem razmišljanju, nihajočih mislih, razdražljivosti, težavah s spanjem, mišični napetosti in ekstremni ali nekontrolirani vsakodnevni tesnobi vsaj šest mesecev.

Študija na miših brez mikrobov je pokazala, da črevesna mikroflora lahko vpliva na tesnobno vedenje. Pri ljudeh je prva študija, izvedena na pacientih z GAD, razkrila spremenjeno črevesno mikrofloro, vključno z višjimi ravnmi Bacteroides in nizko prevlado bakterij, ki proizvajajo SCFA.

Kakšni so bili rezultati raziskav vpliva probiotikov pri otrocih?

Probiotiki imajo pozitiven vpliv na razpoloženje in tesnobne stanja. Na primer, Steenbergen in sodelavci so dali večvrstni probiotik (Ecologic Barrier) 20 zdravim mladim odraslim za štiri tedne in zabeležili pomemben upad kognitivne reaktivnosti na žalostno razpoloženje.

Druge študije so pokazale ugodne učinke probiotikov na zmanjšanje simptomov tesnobe in izboljšanje socialnih interakcij. Probiotiki, kot so Lactobacillus in Bifidobakterije, so pokazali ugodne učinke na tesnobne stanja v študijah na živalih in ljudeh.

Probiotiki imajo velik potencial za ohranjanje gastrointestinalne in nevrološke homeostaze. Potrebne so nadaljnje študije za natančnejše pojasnitev njihovih učinkov in mehanizmov.

Raznolikost črevesnih bakterij

Znanstveniki z Ohio State University so ugotovili, da raznolikost črevesnih bakterij vpliva na temperament malčka. V študiji so preučevali vzorce blata 77 otrok, starih 18-27 mesecev, in zaključili, da so razpoloženje, radovednost, družabnost in impulzivnost povezani z raznovrstnejšimi vrstami bakterij.

Zdravstvene težave, povezane s črevesno floro

Nezdrava ali neuravnotežena črevesna flora je povezana z različnimi zdravstvenimi težavami, kot so alergije, avtoimunost, srčne bolezni, debelost in nekatere vrste raka.

Kako so povezane otroške motnje in zdravje črevesja?

Hiperaktivnost ali ADHD

Neravnovesje bakterijske flore v črevesju, kot je prekomerna rast bakterij v tankem črevesju (SIBO) in prekomerna rast kandide, je povezano s kroničnimi stanji, kot je ADHD.

Avtizem in druge motnje spektra

Zdrav mikrobiom proizvaja hormone, nevrotransmiterje in uravnava živčni sistem za podporo učenju, komunikaciji in kognitivni funkciji.

Kako črevo vpliva na razpoloženje in vedenje otrok?

Nevrološka pot

Črevo proizvaja pomembne nevrotransmiterje, kot so serotonin, melatonin in acetilholin, ki komunicirajo z možgani.

Hormonska pot

Črevo določa razpoložljivost hranil, ki vplivajo na tvorbo, izločanje in regulacijo kemičnih sporočil, ki komunicirajo z možgani in endokrinim sistemom.

Presnovna pot

Črevesne bakterije proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline, ki prehajajo skozi hematoencefalno pregrado in uravnavajo imunske celice možganov.

Imunska pot

Citokini in druge vnetne celice komunicirajo med črevesjem in možgani za uravnavanje imunske funkcije. Črevo je dom približno 70 % imunskih celic vašega otroka.

Nasveti za izgradnjo zdravih čreves pri otrocih

• Dajte otrokom jesti zdravo hrano, brez polizdelkov, hitre hrane, nepredelane hrane, samo kakovostne beljakovine, zdrave maščobe in hrano bogato z vlakninami.
• Spodbujajte igro na prostem, bakterije v zunanjem okolju podpirajo imunsko funkcijo.
• Vključite v prehrano otrok fermentirano hrano (kefir, kislo zelje, kombucha in drugo).
• Izogibajte se sprožilcem vnetja (močno predelani hrani, pogostim alergenom, kot so gluten, laktoza, oreščki)
• Dajajte otrokom otroške probiotike

Kot so pokazale številne študije, lahko zdrav ekosistem v črevesju vašega otroka močno vpliva na njegovo razpoloženje, vedenje, delovanje živčnega sistema in splošno duševno zdravje skozi vse življenje. Izboljšanje duševne blaginje otroka se pogosto začne z izboljšanjem zdravja črevesja s kakovostnimi probiotiki, zdravo prehrano in zadostnim spanjem.