Aminokislina - L-Karnozin

Aminokislina - L-Karnozin

L-karnosin je dipeptid, sestavljen iz aminokislin beta alanina in histidina. Je 100% naravna snov, ki se v organizmu nahaja v visoki koncentraciji v skeletnih mišicah, srčni mišici, v možganskem tkivu, v koži in želodcu.

Antioksidant:

L-Karnozin ima močne antioksidativne učinke. To pomeni, da ščiti celično DNA pred oksidacijo in s tem njenim poškodbam, pa tudi pred prostimi radikali in škodljivimi ioni, ki celice prav tako poškodujejo ali celo uničijo. S spremembo ali poškodbo celične DNA (mutacija) lahko nastanejo celice z drugačno funkcijo kot izvirne ali pa iz njih lahko nastanejo rakave celice. Poškodovane celice izgubijo svojo funkcijo, hitreje starajo in odmrejo. L-Karnozin ne le da ščiti celice pred oksidacijo, ampak tudi popravlja poškodovane celice in obnavlja njihovo funkcijo. Podaljšuje življenjsko dobo celic, beljakovin, DNA, RNA, maščob in encimov.

Anti-aging:

L-Karnozin ščiti celice pred poškodbami in obnavlja poškodovane celice. S to funkcijo podaljšuje njihov življenjski cikel, povečuje njihovo delitev (odvisno od dolžine življenja celice in njenega t.i. zdravstvenega stanja) in tako nenehno zagotavlja pravilno delovanje celotnega organizma. Na koži podpira tvorbo kolagena, ki je odgovoren za čvrstost kože. Ob njegovem pomanjkanju in poškodbah koža izgubi čvrstost in elastičnost, nastanejo gube. Leta 1999 so avstralski raziskovalci potrdili, da ima L-Karnozin sposobnost delitve celic nekoliko večjo kot pri normalnih celicah. Celice se delijo približno 50-krat. Če ima celica dovolj L-Karnozina, se deli 60 ali večkrat. L-Karnozin ima torej povečan Hayflickov limit, kar je največje število delitev celice. Prav na ta način je mogoče s pomočjo tega dipeptida podaljšati življenje in upočasniti staranje.

Anti-glikator:

Beljakovine so osnovni gradbeni material organizma. Sestavljene so iz aminokislin in jih delimo na strukturne beljakovine (npr. kolagen, ki tvorijo določeno tkivo in s tem zagotavljajo zgradbo našega telesa ali se nahajajo v celičnih membranah in zagotavljajo njeno obliko in funkcijo) in funkcionalne beljakovine (te podpirajo življenjsko pomembne biokemične procese, kot je pretvorba maščob v sladkorje, dihanje…). Glikacija je proces, ki se pojavlja v vsakem živem organizmu, torej tudi v rastlinah, in v njem sodelujejo prav te pomembne beljakovine. Glikacija se imenuje tudi neencimska glikolizacija. To je reakcija, pri kateri se sladkorji, kot sta glukoza in fruktoza, vežejo z beljakovinskimi ali lipidnimi molekulami brez encimske kontrole (t.i. cross-linking). Tako nastanejo AGEs (advanced glycation endproducts = končni produkti napredne glikacije). Glikacija je lahko zunanja ali notranja. Zunanja (izven organizma) večinoma nastane, ko se sladkor kuha ali peče z beljakovinami ali maščobami. Glikacija je proces, pri katerem hrana ali živilo potemni. To je tako npr. pri prerezu jabolka ali pri cvrtju krompirčka. Proizvajalci dodajajo sladkor v izdelke, da bi imeli po pripravi lep videz in bi bila hrana privlačna na pogled. Na ta način vnašamo v organizem škodljive snovi, ki se nam v telesu ustvarjajo tudi same. Notranja glikacija poteka znotraj našega organizma. Reakcija poteka v žilah, srcu, možganih, ledvicah, očesu, pa tudi v tkivu. V krvi nastane vez med krožečo glukozo in beljakovinami, kot sta kolagen in elastin, ki sta del žil. To povzroča zmanjšanje fleksibilnosti, elastičnosti in funkcionalnosti teh beljakovin in posledično tudi žil. Nastane ateroskleroza, sistolična hipertenzija, pljučna hipertenzija, nezadostna prekrvavitev krvnih kapilar. Med druge motnje, ki nastanejo zaradi AGEs, spadajo: kardiovaskularne bolezni, erektilna disfunkcija, motnje ledvic, retinopatija (bolezen mrežnice), nevropatija (motnje perifernega živčevja), Alzheimerjeva bolezen, inkontinenca (uhajanje urina), kardiomiopatija (bolezen srčne mišice, ki vodi do srčne oslabelosti) in poslabšanje diabetes mellitusa.

L-Karnozin preprečuje nastanek teh AGEs. Ščiti beljakovine pred cross-linking s sladkorji in s tem zagotavlja njihovo pravilno funkcijo in daljšo življenjsko dobo.

Preprečevanje Alzheimerjeve bolezni:

Alzheimerjeva bolezen je ena najpogostejših demenčnih bolezni, ki prizadene starejše ljudi nad 65 let. Približno 15 milijonov starejših ljudi trpi za to boleznijo. Je destruktivna bolezen možganov, ki vpliva na človekov spomin, njegovo razpoloženje in vedenje. Alzheimerjeva bolezen je povzročena z nastankom beta amiloidnih plakov in nevrofibrilarnih pentelj, ki motijo prenos impulzov iz nevrona na nevron. Tako si nevroni ne izmenjujejo informacij in človeku onemogočajo razmišljanje, pomnjenje ali govorjenje. Amiloidni plaki in nevrofibrilarne pentlje nastajajo z AGEs. L-Karnozin preprečuje nastanek AGEs in s tem preventivno ščiti možgane pred nastankom ali širjenjem Alzheimerjeve bolezni. Več informacij o Alzheimerjevi bolezni si oglejte v infu – Alzheimerjeva bolezen.

Pri športu:

L-Karnozin se absorbira v tankem črevesju, od koder prehaja v kri. Iz krvi se takoj preseli v mišice, možgane in druga tkiva. Po fizični aktivnosti se v mišicah tvori mlečna kislina, ki povzroča zakisanost in posledično mišično bolečino in togost. L-Karnozin blokira njeno tvorbo. Preprečuje zakisanost organizma, saj veže nase H+ ione. Poleg tega spadajo aminokisline, iz katerih je L-Karnozin sestavljen, med bazične. Povečuje mišično moč, saj mišicam zagotavlja večjo količino kisika, energije in hranil. Telo si iz L-Karnozina ustvarja dušikov oksid, ki deluje na endotelij žil in jih širi (pump effect). Zagotavlja organizmu tudi boljšo regeneracijo in odpravlja utrujenost.

Za srce:

Preko dušikovega oksida širi zožene žile, znižuje povišan krvni tlak, povečuje dotok krvi v srce, možgane in okončine. Celicam srčne mišice zagotavlja energijo in več kisika ter tako podpira njegove kontrakcije (krčenje mišic). Preprečuje oksidacijo in poškodbe vseh celic, vključno s srčnimi, kar podaljšuje delovanje srca za več let. Prav tako ščiti pred oksidacijo LDL holesterola, ki se nahaja v žilah. Z oksidacijo nastajajo plaki, ki se nalagajo na žilno steno in povzročajo bolezen aterosklerozo.