Diabetes mellitus, pogovorno imenovan tudi sladkorna bolezen, je kronična motnja presnove sladkorjev, maščob in beljakovin. Glukoza (enostavni sladkor) je za telo glavni vir energije in če inzulina primanjkuje ali je nezadostno učinkovit, raven sladkorja v krvi narašča. Ledvice povečane ravni sladkorja ne zmorejo predelati in začnejo sladkor izločati v urin. Organizem začne pogosteje in v večji meri izločati urin, kar povzroči dehidracijo, kar povzroča nadaljnje zdravstvene težave. Nastane dehidracija, ki lahko vodi tudi do kolapsa organizma. Diabetes se deli na 3 skupine, in sicer na diabetes tipa 1, diabetes tipa 2 in na začasni nosečniški diabetes.
Diabetes tipa 1 – bolezen prizadene človeka večinoma že v mladosti in nastane zaradi poškodbe β celic trebušne slinavke. Zdrav človek ima približno 1 milijon teh β celic. β celice proizvajajo hormon inzulin, ki je odgovoren za predelavo glukoze iz hrane in shranjevanje v celice v tkivih (t.i. skladišče). Poškodba β celic povzroči nezadostno izločanje inzulina. Glukoza ne more priti v tkiva in raven sladkorja v krvi narašča. Ledvice delujejo z dvojno obremenitvijo, vendar kljub temu ne morejo toliko sladkorja v krvi filtrirati, zato ga izločajo z urinom. Diabetes tipa 1 je pravzaprav avtoimunska bolezen, pogojena z dednimi dejavniki in prebolelimi virusnimi boleznimi. Med sprožilne viruse spadajo virusi ošpic, virusi gripe… V tem primeru virus v organizmu sproži avtoimunsko reakcijo (v telesu se tvorijo protitelesa proti njemu samemu), tvorijo se protitelesa proti celicam trebušne slinavke. Med tipične simptome spadajo: žeja, pogosto uriniranje, izguba telesne teže, razdražljivost…
Diabetes tipa 2 – (starostni diabetes) se razvije v organizmu v poznejših letih. Ima povsem drugačen vzrok kot diabetes tipa 1. V tem primeru trebušna slinavka sicer proizvaja inzulin, vendar je hormon neučinkovit. Inzulin ni sposoben uravnavati glukoze v krvi, nastane odpornost. Inzulinska odpornost se povečuje s prekomerno telesno težo in pomanjkanjem telesne aktivnosti. Veliko vlogo pri tej vrsti igra starost. Vzrok za diabetes mellitus tipa 2 je v prirojeni ali pridobljeni odpornosti proti inzulinu. Ta odpornost lahko nastane pri prekomernem vnosu hrane, kar vodi do povečane ravni glukoze v krvi. S povečevanjem glukoze narašča tudi raven inzulina v krvi. Z rednim vnosom povečane količine glukoze postanejo inzulinski receptorji odporni na signale, ki obveščajo o prekomerni količini glukoze. Inzulin se sprosti, vendar ga ni dovolj, da bi razgradil presežek glukoze. Pri diabetes mellitusu simptomi lahko manjkajo, saj se bolezen pogosto začne počasi in v mnogih primerih ostane neopažena. Med najpogostejše spadajo povečana lakota in žeja, povečano uriniranje, zamegljen vid, občutek utrujenosti…