Vsebina
Holesterol in triacilgliceroli (TAG) sodijo v človeškem organizmu med najpomembnejše lipide. Lipidi so snovi, ki se ne raztapljajo v vodi in so nujni del zaužite hrane.
Holesterol je molekula, ki jo tvori lastni organizem ali izvira iz zaužite hrane. Ima dve osnovni funkciji: prvič, je osnovna sestavina celične stene, bolje rečeno membrane, ki obdaja celico in jo ločuje od okolice, in drugič, predstavlja molekulo, iz katere se nadalje tvorijo posebni hormoni, označeni glede na svojo strukturo kot steroidni (vitamin D in žolčne kisline). Večji del holesterola se tvori v jetrih, le majhen del telo prejme s hrano. V kri pride po dveh poteh – neposredno iz jeter, kjer se tvori približno 70% holesterola, in preostanek iz prebavnega trakta. Iz prebavnega trakta se v kri absorbira približno polovica, in sicer iz omenjene živalske hrane, druga polovica pa se v žolču pri prebavi izloči z blatom (edina pot, po kateri se organizem znebi holesterola).
Vrste holesterola
Obstajata dve vrsti holesterola – ena vrsta je proizvedena v človeškem telesu, druga se nahaja v hrani živalskega izvora (na primer maščobe, meso, mleko, jajca).
Niti holesterol niti TAG ne morejo prosto krožiti v krvi, morajo biti vezani na prenašalce, ki so lipoproteini (maščobne beljakovine). Lipoproteini se strokovno imenujejo LDL in HDL.
LDL je kratica za angleški izraz „low density lipoprotein“ (lipoprotein z nizko gostoto). LDL delci imajo nalogo transportirati holesterol in TAG v tkiva in jih tako oskrbovati. Prekomerne ravni teh delcev v krvi povzročajo nalaganje holesterola v žilnih stenah, kar pogosto vodi do razvoja ateroskleroze. Zato se holesterol, ki ga prenašajo LDL delci, imenuje tudi slab holesterol. Njegova raven v krvi bi morala biti čim nižja. HDL je kratica za angleški izraz „high density lipoprotein“ (lipoprotein z visoko gostoto). HDL delci opravljajo nasprotno funkcijo kot LDL, in sicer transportirajo presežek holesterola iz tkiv v jetra, kjer se izloči v žolč in pretvori v žolčne kisline, potrebne pri prebavi maščob. Zato se holesterol, ki ga prenašajo HDL delci, imenuje dober holesterol. Višja kot je njegova raven, bolje je za naš organizem.
Povišan holesterol
Za povišanega se šteje holesterol nad 5,0 mmol/l (LDL + HDL holesterol). Sama raven holesterola ni tako odločilna, pomemben je tako imenovani maščobni profil, tj. zastopanost posameznih podtipov holesterolov (razmerje LDL in HDL). TAG ne bi smeli presegati 2,0 mmol/l. Pri povišani vsebnosti LDL holesterola pride do njihovega prodiranja v stene žil in nalaganja. V steni žile se začnejo tvoriti plaki, v katere se lahko nalaga kalcij, in tako se žila postopoma zožuje. Nastane otrdelost sten arterij (strokovno ateroskleroza). V zoženi žili kri teče počasneje in srce je pri oskrbi telesa s hranili in kisikom prisiljeno delovati z večjo močjo. Grozi tveganje visokega krvnega tlaka. Prav tako se zmanjšuje dotok krvi v življenjsko pomembne organe, kot sta možgani in srce, kar lahko povzroči resne bolezni, na primer ishemično bolezen srca. Nekatera tkiva niso dovolj prekrvavljena zaradi zamašitve žil in kapilar. Lahko pride tudi do razpoka stene žile, s čimer se v žili ustvari krvni strdek, ki delno ali popolnoma prepreči pretok krvi, kar lahko povzroči srčni infarkt ali možgansko kap.
- skupni holesterol do 5,0 mmol/l
- LDL (slab holesterol) največ do 3,0 mmol/l
- HDL (dober holesterol) najmanj 1 mmol/l pri moških in 1,2 mmol/l pri ženskah
- triacilgliceridi do 1,7 mmol/l
Triacilgliceroli (TAG) so s kemijskega vidika triacilgliceroli estri maščobnih kislin z glicerolom, imenujejo se tudi nevtralne maščobe. So sprejeti skupaj s holesterolom s hrano. Del triacilglicerolov telo pretvori v takojšnjo energijo. Vendar se pri nizki porabi energije v organizmu shranjujejo v maščobnih tkivih kot rezervoar energije. V primeru potrebe se sproščajo iz maščobnih celic in služijo kot energetski vir. Če človek ne športuje ali ne porablja energije, se TAG ne porabljajo in ostajajo shranjeni. Večina se nahaja v maščobnih plasteh pod kožo in okoli življenjsko pomembnih organov, ki jih tako ščiti. Povišane ravni triacilglicerolov prav tako povečujejo tveganje za srčno-žilne bolezni (srčni infarkt, možganska kap…).