Vsebina
Pri nastanku lipidov se uveljavljajo predvsem t.i. višje maščobne kisline. Nekatere v svojih molekulah vsebujejo le enostavne vezi, zato jih imenujemo nasičene, nekatere vsebujejo dvojne vezi in takšne kisline označujemo kot nenasičene maščobne kisline.
„Nasičenost“ maščobne kisline predstavlja strokovni pojem, ki informira o prisotnosti oz. odsotnosti dvojnih vezi v strukturi molekule. Tako so nasičene maščobne kisline (npr. palmitinska kislina, stearinska kislina) tiste brez dvojnih vezi v strukturi in njihov prekomerni vnos je povezan s povečanjem t.i. slabega LDL holesterola, z razvojem debelosti in s povečanim tveganjem za nastanek kardiovaskularnih bolezni.
Nenasičene maščobne kisline vsebujejo v svoji strukturi eno ali več dvojnih vezi (linolna kislina, α-linolenska kislina, arahidonska kislina ipd.). Te polinenasičene maščobne kisline se običajno še naprej klasificirajo glede na to, ali imajo prvo dvojno vez vezano na atom ogljika št. 3 (omega-3 maščobne kisline) ali št. 6 (omega-6) ali št. 9 (omega-9) ipd.
Čim več nenasičenih maščobnih kislin vsebuje ustrezen lipid, tem bolj tekoča je njegova konsistenca in obratno, čim več nasičenih kislin ima v svoji molekuli, tem bolj je maščoba trda. To je za prakso pomemben pokazatelj. Če vemo, da bi naša prehrana morala vsebovati prednostno nenasičene maščobne kisline, potem so tekoči viri maščob za nas nedvomno primernejši kot klasične trde maščobe /maslo, mast/.
Prebava maščob poteka predvsem na ravni tankega črevesa. Ustna votlina in želodec nimata večjega pomena pri njihovi prebavi. Večina maščobnih kislin potuje po krvi v jetra in od tam je tok teh snovi usmerjen naprej.
Funkcije maščobnih kislin in maščob v organizmu:
- sodelujejo pri gradnji celic, zlasti v živčnem tkivu,
- imajo pomembno vlogo pri absorpciji vitaminov, topnih v maščobah /A,D,E,K/,
- predstavljajo zaloge energije,
- ustvarjajo izolacijsko plast, ki ščiti organizem pred vplivom mraza.
OMEGA-3 MAŠČOBNE KISLINE
Omega-3 maščobne kisline se nahajajo v rastlinski in morski hrani in brez njihovega zadostnega vnosa organizem ne more brezhibno ustvarjati celičnih membran, katerih osnovna funkcija je polprepustnost, s katero se zagotavlja transport snovi. Če je funkcija celičnih membran nezadostna, se to kaže z različnimi zdravstvenimi težavami, kot so možganska kap, srčni infarkt, nepravilno delovanje srca, nekatere vrste raka, hipertenzija, obstruktivna pljučna bolezen, motnje pozornosti ali depresije.
Omega-3 maščobne kisline iz ribjega olja vsebuje izdelek Omega-3. Ima odlično razmerje maščobnih kislin DHA in EPA, ki so za človeški organizem nujne.
Razlogi, zakaj jemati Omega-3
- podpirajo imunski sistem /zmanjšanje tveganja okužb/,
- znižujejo raven LDL /"slabega"/ holesterola in raven trigliceridov,
- znižujejo tveganje za otrdelost arterij,
- znižujejo tveganja aterosklerotičnih bolezni,
- pomagajo zniževati krvni tlak, pomagajo učinkovitosti nekaterih zdravil za krvni tlak,
- imajo sposobnost upočasnjevanja koagulacije /strjevanja krvi/, ki lahko vodi do nastanka krvnih strdkov in kapi,
- imajo pozitivne učinke na mesta receptorjev inzulina v celičnih membranah,
- redni in zadostni vnos omega-3 pomaga ohranjati pravilno delovanje živčnega sistema, pride do izboljšanja nekaterih nevroloških bolezni, pomagajo pri psihičnih težavah,
- imajo pomembne protivnetne učinke - pogosto služijo pri podporni terapiji nekaterih bolezni, po nekaj mesecih njihovega jemanja je bilo ugotovljeno zmanjšanje jutranje togosti sklepov in artritisa,
- nosečnice bi morale zagotoviti redno uživanje omega-3 za zagotovitev razvoja možganov in oči ploda,
- nenasičene maščobne kisline so občutljive na poškodbe prostih radikalov, zato bi morali ob njihovem jemanju hkrati jemati tudi antioksidante.
