Vsebina
Zgradba in funkcija želodca
Želodec je vrečast organ, ki služi kot rezervoar hrane. Njegova glavna naloga je med t.i. skladiščnim obdobjem zmešati vsebino z želodčnim sokom in jo pripraviti za nadaljnjo prebavo (obdelavo).
Steno želodca sestavlja sluznica, podsluznično vezivo in tri plasti mišičnine (vzdolžna mišičnina, krožna mišičnina in poševna mišičnina). Celoten želodec je prekrit s serozno plastjo. Ko hrana vstopi v želodec, se njegove stene razširijo, s čimer se poveča njegova kapaciteta. Maksimalna kapaciteta želodca odraslega človeka je približno 2,5 litra.
Sluznica, ki obloži želodec, je močno nagubana in vsebuje veliko vdolbin, v katerih je veliko žlez. Te žleze so sestavljene iz celic, ki izločajo želodčni sok, ki vsebuje 99% vode, klorovodikovo kislino, sluz, pepsinogen, želodčno lipazo, gastroferin in himozin.
V 24 urah se v želodcu ustvari približno 2 litra želodčnega soka.
- Klorovodikova kislina – ohranja optimalen pH želodca, uničuje bakterije in aktivira pepsinogen v aktivni pepsin
- Pepsin – zagotavlja obdelavo zaužitih beljakovin, razgrajuje beljakovine na enostavne peptide
- Sluz (mucin) – ščiti želodčno sluznico pred delovanjem klorovodikove kisline
- Želodčna lipaza – razgrajuje emulgirane maščobe v mleku in smetani
- Gastroferin – omogoča absorpcijo železa
- Himozin – je pomemben pri otrocih, povzroča strjevanje mleka
Želodec je vrečast organ, v katerega se hrana shranjuje (rezervoar hrane) in začne prebavljati. Sluznica, ki obloži želodec, je močno nagubana in vsebuje veliko vdolbin, v katerih je veliko žlez. Te žleze so sestavljene iz celic, ki izločajo želodčni sok, ki vsebuje klorovodikovo kislino, sluz in pepsin.
Kako nastanejo želodčni razjedi?
Načelo nastanka želodčnega razjeda temelji na prekomerni tvorbi klorovodikove kisline in pepsina. Klorovodikovo kislino skupaj s pepsinom lahko štejemo za agresivne dejavnike, ki motijo zaščitno plast sluznice želodca (sluz) in povzročajo njeno tanjšanje.
Ko pride do popolne izgube te zaščitne plasti (sluzi) in je sama sluznica želodca izpostavljena delovanju klorovodikove kisline in pepsina, nastane razjed. Ko klorovodikova kislina skupaj s pepsinom prodre tudi skozi sluznico želodca, kjer se nahajajo žile, nastane krvavitev, ki je lahko zelo nevarna.
Prekomerno tvorbo klorovodikove kisline in pepsina povzroča:
-
kofein
-
mleko
- stres
- kajenje
- alkohol
- pogosta uporaba zdravil proti bolečinam
- slab življenjski slog
-
prekomerno uživanje ogljikovih hidratov (pri povečani tvorbi inzulina, ki ima nalogo odstraniti sladkor iz krvi, pride do povečane tvorbe želodčne kisline)
-
helicobacter pylori (več o tem nevarnem mikroorganizmu si lahko preberete tukaj).
Kako preprečiti želodčne razjede in kako podpreti njihovo zdravljenje?
Ustrezna preventiva je izogibanje dejavnikom, ki povečujejo (podpirajo) prekomerno tvorbo želodčne kisline. Torej je primerno omejiti ali popolnoma prenehati s kajenjem, s čimer se zaščitite tudi pred drugimi zapleti, ki jih kajenje povzroča, zmanjšati uživanje mleka, alkohola in kave, naučiti se sproščati in uživati življenje. Pozitivne učinke prinaša tudi redno športno udejstvovanje.
Zdravljenje želodčnih razjed lahko podprete z uporabo vitamina U. Prav vitamin U, ki je derivat aminokisline metionina, velja za učinkovit anti-razjedni dejavnik. Kompava Vitamin U je povsem naravna snov, ki se nahaja v zelju, listih zelene zelenjave in v rumenjaku. Vitamin U izstopa tudi po sposobnosti zmanjšanja aktivnosti nevarnega helicobactera pylori.
Vitamin U pomaga pri:
-
podpori imunskega sistema
-
pri razjednih boleznih želodca
-
pri pogostih prebavnih težavah
-
podpira zmanjševanje odvisnosti od zdravil in alkohola
-
razstruplja organizem