Encimi, pogosto imenovani „iskre življenja“, so življenjsko pomembne snovi biološkega izvora. V našem telesu imamo 5000 encimov, ki sodelujejo v 25000 različnih reakcijah. Lahko rečemo, da encimi nadzorujejo vsako dejavnost v našem telesu. Kaj so pravzaprav encimi? So proteinski katalizatorji, ki nastajajo v celicah živih bitij. Pojavljajo se povsod, kjer je življenje, v rastlinah in živalih. Encimi, pogosto imenovani "iskra življenja", so življenjsko pomembne snovi biološkega izvora. V našem telesu imamo 5000 encimov, ki sodelujejo v 25000 različnih reakcijah. Lahko rečemo, da encimi nadzorujejo vsako dejavnost v našem telesu.
Kaj so pravzaprav encimi? So beljakovinski katalizatorji, ki nastajajo v celicah živih bitij. Pojavljajo se povsod, kjer je življenje, v rastlinah in živalih. Sodelujejo pri dejavnostih, pomembnih za ohranjanje življenja, kot so sinteza, razgradnja, prevoz, izločanje, razstrupljanje in tvorba zalog energije.
V celicah našega telesa nastaja več kot 5000 vrst življenjsko pomembnih encimov. Encime proizvajamo tudi s pomočjo encimov v hrani, ki jo dnevno uživamo. Razlog za obstoj toliko vrst encimov je njihova enonamenskost, dejstvo, da ima vsak posebne lastnosti in edinstveno funkcijo. Na primer, prebavni encim amilaza, ki se nahaja v slini, reagira le na ogljikove hidrate.
Encime najbolje pridobimo iz zelenjave, sadja, mesa, rib, čim bolj sveži so, tem več encimov imajo. Mi ljudje pa se razlikujemo od drugih živih bitij po tem, da uživamo pretežno toplotno obdelano hrano. Kuhamo, pečemo, žarimo in cvremo. Glede na občutljivost encimov na toploto jih s tem bolj uničimo, čim dlje nekaj kuhamo.
Z vidika prehrane delimo encime na prebavne in metabolne.
Prebavni encimi se izločajo v prebavnem sistemu in njihova naloga je razgradnja posameznih sestavin hrane.
Metabolni encimi sodelujejo pri kemijskih reakcijah v celicah, vplivajo na vse telesne organe.