Probiotiki in njihov ugoden vpliv na človeški organizem

Probiotične bakterije, ki jih zaužijemo s hrano ali prehranskimi dopolnili, pa ne kolonizirajo človeškega črevesja trajno. Da bi vsaj v času, ko so v telesu po njihovem zaužitju prisotne, imele svoj učinek, je potrebno, da izpolnjujejo pomembne pogoje.

Eden od pogojev delovanja probiotičnih kultur kot zdravju zaščitnih bakterij je njihova zadostna koncentracija v danem izdelku. Druga zahteva in lastnost probiotikov je njihova odpornost proti želodčnim kislinam, žolčnim kislinam in pankreatičnim sokovom, odpornost proti proizvodnemu procesu hrane in tudi to, da bakterije ostanejo sposobne preživetja ves čas trajanja hrane (Quillien, 2002).

Karakteristične lastnosti, pogoji, pri katerih bakterijske seve lahko štejemo za probiotike

• so človeškega izvora;
• niso patogene;
• se ne uničijo v kislem okolju in v prisotnosti žolča (ne smejo biti med prehodom skozi prebavni trakt uničene ali oslabljene);
• se ne uničijo med proizvodnim procesom in ostanejo sposobne preživetja ves čas trajanja hrane;
• je dokazan njihov pozitiven vpliv na zdravstveno stanje (Quillien, 2002).

Človek živi vse življenje v nenehnem stiku z milijardami mikroorganizmov, ki se pojavljajo v njegovi okolici, na njegovem telesu in v organizmu.

Največji delež mikroorganizmov se pojavlja na sluznicah človeškega gastrointestinalnega trakta, in sicer pretežno v debelem črevesju. Ocenjuje se, da debelo črevo odraslega človeka vsebuje približno 500 različnih vrst bakterij in skupna količina dosega enega do enega in pol kilograma mikroorganizmov.

Črevesna mikroflora zgornjega dela črevesja je zastopana pretežno s fakultativno anaerobnimi bakterijami (rodovi Streptococcus, Enterobacterium, Lactobacillus, Staphylococcus, Propionibacterium in Bacillus). V spodnjem delu črevesja se nato pojavljajo bolj bakterije strogo anaerobne (npr. rod Bifidobacterium, Bacteroides, Eubacterium, Peptococcus, Fusobacterium, Proteus, Clostridium, kvasovke in koliformne bakterije).

Črevesna mikroflora

Gastrointestinalni trakt človeka je naseljen s tisoči vrst različnih mikroorganizmov. Bistvo koristnosti črevesne mikroflore za človeško zdravje je njen stik z imunskim sistemom. Črevesne bakterije, črevesni epitelij in limfoidno tkivo združeno s črevesjem se medsebojno nenehno vplivajo. Motnja ene od teh treh komponent lahko za organizem pomeni nezadostno zaščito pred patogenimi mikroorganizmi in prehranskimi antigeni.

Te motnje lahko povzročijo celo imunsko preobčutljivost, ki se kaže z alergijskimi boleznimi, kot so na primer prehranske alergije, atopični ekcem, alergijska astma, bronhialna astma in druge bolezni (Ferenčík, 2005). 

Pomen črevesne mikroflore

• mikroflora gastrointestinalnega trakta preprečuje večje razmnoževanje nezaželenih vrst mikroorganizmov;
• črevesna mikroflora znižuje pH v okolju in s tem ustvarja neugodne pogoje za rast patogenov;
• črevesna mikroflora je tudi pomemben pogoj pri proizvodnji vitaminov.

Negativen vpliv na črevesno mikrofloro ima uporaba antibiotikov, terapije s citostatiki in imunosupresivi, nadalje tudi sprememba prehranjevanja ali značaj diete. Ti dejavniki lahko premaknejo ravnotežno stanje črevesne mikroflore tako, da namesto koristnih bakterij, ki podpirajo zdravje, prevladujejo škodljivi ali patogeni mikroorganizmi (npr. Escherichia coli, Salmonella typhimurium, Yersinia pseudotuberculosis, Clostridium perfringens in drugi), ki s seboj prinašajo tveganje bolezni ali poslabšanja zdravstvenega stanja človeka.

Črevesna mikroflora skozi življenje

Skozi življenje se mikrobna naselitev prebavnega trakta spreminja.

1. Po rojstvu ima otrok skoraj sterilni prebavni trakt, njegovo nadaljnje naseljevanje je odvisno predvsem od prehrane. Sestava mikroflore se pri otrocih ustali približno do treh let starosti, nato imajo že mikrofloro kot odrasli (Yatsunenko et al. 2012). To, ali so otroci dojeni in kakšno prehrano prejemajo, lahko močno vpliva na njihovo mikrofloro (Bezirtzoglou et al. 2011).

Na naselitev črevesja vpliva tudi način poroda. Črevesja novorojenčkov, rojenih s carskim rezom, imajo drugačno mikrofloro kot črevesja novorojenčkov, rojenih naravno. Novorojenčki, rojeni s carskim rezom, imajo na primer manjšo raznolikost bakterij (Jakobsson et al. 2014). 

2. Pri starejših osebah se celotna sestava mikroflore gastrointestinalnega trakta izrazito spreminja. Prihaja do zmanjšanja števila bakterij Bifidobacterium, v nekaterih primerih celo popolnoma izginejo. V tem obdobju lahko narašča število predstavnikov rodov Enterococcus, Enterobacterium in Clostridium.

Prekomerno povečanje števila teh bakterij lahko vodi do povečanja patogenosti, toksične obremenitve, do nastanka tumorjev in do motenj jetrnih funkcij (Holm, 2003; Quillien, 2002). Zaradi tega se domneva, da je ena najresnejših vzrokov staranja kopičenje kroničnih okužb in latentnih toksičnosti, ki jih povzroča predvsem neprimerna sestava črevesne mikroflore (Lisák, 2008). 

Medsebojna interakcija med črevesno mikrofloro in možgani

Črevesna mikrobiota komunicira z možgani prek več medsebojno dopolnjujočih se mehanizmov, med katere spadajo mehanizmi živčni, endokrini in imunski. Tako patogene kot komenzalne bakterije proizvajajo veliko količino nevrotransmiterjev in drugih metabolitov, ki delujejo na možgane. Hkrati prisotnost bakterij povzroča odziv imunskega sistema, ki deluje na možgane prek citokinov in drugih mediatorjev.

V zadnjem času prihaja do komunikacije prek živcev, predvsem vagusnega živca. Možgani delujejo na črevo prek simpatičnih in parasimpatičnih eferentnih živcev in prek hormonov. Naselitev črevesja z nepatogenimi komenzalnimi bakterijami je nujna za pravilen razvoj možganov. Če do tega ne pride v določenem obdobju, pride v nadaljnjem življenju do psihiatričnih motenj, kot so depresije ali avtizem.

Veliko patoloških stanj je mogoče obrniti ali popraviti z dajanjem probiotičnih bakterij (Fajstová, 2015).

Komunikacija med črevesnimi bakterijami in možgani poteka na mnogih ravneh, tako živčnih kot endokrinih ali imunskih. Zdrava črevesna mikroflora je za človeka koristna v mnogih pogledih, pomaga nam prebavljati hrano, stimulirati imunski sistem ali nas ščiti pred patogenimi mikroorganizmi. Ena od funkcij črevesnih bakterij je njihova sposobnost vplivanja na možgane in prek njih tudi na naše vedenje. 

Človeško črevo je naseljeno z 10¹³ do 10¹⁴ bakterijami (Gill et al., 2006). Skupni bakterijski genom črevesnih bakterij, torej mikrobiom (slika 1), vsebuje 3,3 milijona genov, najmanj 150-krat več genov kot naš človeški genom (Qin et al., 2010).

Študije, ki se ukvarjajo z dajanjem probiotikov in prebiotikov ter njihovim učinkom na možgane

Probiotiki

Rezultati raziskav na živalskih modelih in ljudeh iz zadnjega časa kažejo, da probiotiki imajo koristne učinke na možgane in njihovo interakcijo s črevesjem, ugoden vpliv na številne psihiatrične bolezni, kot so depresija, anksioznost, avtizem in druge, ki so pogosto povezane s funkcionalnimi motnjami črevesja (Bravo et al. 2011; Yatsunenko et al. 2012).

Vpliv možganov na mikrobioto

Vpliv možganov na črevesno mikrobioto je lahko bodisi neposreden bodisi posreden. Možgani lahko na črevesno mikrobioto delujejo posredno prek različnih snovi, ki jih sproščajo ali uravnavajo njihovo sproščanje. Neposreden in posreden vpliv se kaže na primer s spremembami v prepustnosti črevesja, regulacijo motilitete in sekrecije (Rhee et al. 2009). Izpostavljenost socialnim, okoljskim ali prehranskim stresorjem dokazano spreminja naselitev črevesja (Tannock and Savage 1974).

Na sestavo črevesne mikroflore potomcev vpliva tudi to, ali je mati v stresu. Otroci mater, ki so bile med nosečnostjo izpostavljene pogostemu stresu, so imeli drugačno mikrofloro kot otroci mater, ki niso bile v takem stresu. Pri njih je bil ugotovljen pojav bakterijskih sevov patogenih bakterij in nižji pojav bakterij s probiotičnim učinkom (Zijlmans et al. 2015). Črevesne patogene bakterije imajo sposobnost prenosa genov za odpornost proti zdravilom (Peterson et al. 2011).

Bolezni, povezane z interakcijami črevo-možgani

Znansvene raziskave potrjujejo vpliv črevesne mikrobiote na številne bolezni, povezane z možgani. Delovanje probiotikov na črevesno mikrofloro lahko ima pozitiven učinek na jetrno encefalopatijo, debelost ali anoreksijo, črevesna vnetja (Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis, ki so v velikem številu primerov povezani s psihiatričnimi motnjami, kot so anksioznost ali depresija), razdražljivo debelo črevo.

Kot kažejo študije na laboratorijskih živalih, probiotiki lahko pri bolnikih s črevesnimi vnetji pomagajo ne le v črevesju, ampak lahko povzročijo tudi izboljšanje psihičnih simptomov, kot so depresija ali anksioznost (Bailey and Coe 1999; O’Mahony et al. 2009; O’Malley et al. 2010, Salonen et al. 2010). 

Bakterije kot sredstvo za vplivanje na organizem imajo veliko prednosti. So lahko manipulativne in vplivne, kar jih naredi idealnega posrednika za terapijo bolezni. Za zdravje človeka je kritično pomembno obdobje otroštva.

Pomembno je, da pride do pravilne naselitve črevesja z bakterijami. Predpogoj za pravilno naselitev črevesja je ustvarjanje harmoničnega okolja za otroke, kakovostna prehrana, dovolj dolga doba dojenja in seveda ljubeča skrb staršev. Če kateri od teh predpogojev pravilnega razvoja ni izpolnjen, lahko ima na posameznika škodljive posledice v nadaljnjem življenju.

Ključni problem, povezan z zdravjem zahodne populacije, je vprašanje življenjskega sloga in s tem povezana prehrana. Prav življenjski slog, stres in način prehranjevanja imajo na naselitev črevesja pomemben vpliv. Sprememba življenjskega sloga, ki bo pomagala harmonizaciji naselitve črevesja, je korak, ki ga lahko za svoje zdravje naredi vsak sam. K temu lahko pomembno prispevajo tudi probiotične bakterije (Fajstová, 20015). 

Probiotični sevi bakterij, vsebovani v probiotikih Probiodom:

Probiotiki Probiodom vsebujejo v 1 gramu 8 probiotičnih sevov (Bifidobacterium infantis, Bifidobacterium lactis, Bifidobacterium longum, Enterococcus faecium, Lactobacillus acidophilus, Lactobacillus casei, Lactobacillus plantarum, Lactobacillus salivarius, Lactococcus lactis), kar je skupaj več kot 2,5 milijarde koristnih probiotičnih bakterij. 

Rod Bifidobacterium

Gre za grampozitivno, strogo anaerobno in nesporulirajočo skupino bakterij. Bakterije rodu Bifidobacterium kolonizirajo gastrointestinalni trakt in predstavljajo v njem dominantne bakterijske populacije. Rod Bifidobacterium razgrajuje fermentabilne ogljikove hidrate na mlečno in ocetno kislino. So značilne po tem, da v večji količini tvorijo ocetno kislino in to v razmerju 3:2 proti mlečni kislini. To razmerje je terapevtsko pomembno, ker ima ocetna kislina večji antagonistični učinek proti patogenim gramnegativnim bakterijam.

Rod Lactobacillus

Rod Lactobacillus vključuje fakultativno anaerobne ali mikrofilne nepremične bakterije mlečnega vrenja. Fermentirajo glukozo in laktozo, glavni produkt te fermentacije pa so mlečna kislina, ocetna kislina, etanol in CO2. Nahajajo se v fermentiranih rastlinskih in živalskih materialih in izdelkih. Pogosto se pojavljajo v prebavnem traktu živali in ljudi.

Rod Streptococcus 

Rod Streptococcus spada med grampozitivne, fakultativno anaerobne mikroorganizme. V živilski industriji ima pomembno uporabo. Enterococcus faecium preprečuje v organizmu razmnoževanje patogenih klic. Enterococcus pomaga pri preprečevanju okužbe črevesja – ščiti nas pred pojavom tako imenovane potovalne ali s stresom povzročene driske. Po zdravljenju z antibiotiki obnavlja Enterococcus faecium ravnovesje flore debelega črevesa.

Bakterija Enterococcus faecium je sposobna prilepiti se na stene črevesja in se združiti z bakterijami s koristnimi učinki, s čimer prepreči njihovo izločanje iz črevesja. Enterococcus faecium je odgovorna tudi za pravilno prebavo, s čimer preprečuje nastanek težav z iztrebljanjem blata. Ta bakterija odpravlja težave organizma pri občutku polnosti in napihnjenosti, dokazano je, da ima protirakavi učinek in hkrati ima ugoden učinek tudi na raven holesterola v krvi.

Oblike probiotikov na trgu

Probiotike lahko na trgu najdemo v različnih oblikah. S tega vidika lahko ločimo probiotike alimentarne, farmacevtske in medicinske:

1. Alimentarni probiotiki: živila, ki vsebujejo probiotične kulture, torej fermentirani mlečni izdelki (kefir, kislo mleko, pinjenec, acidofilno mleko, jogurtni napitki, jogurti), nekateri skuti, kislo zelje in druga kisla zelenjava, trdi siri in plemenite trde salame (Šácha, 2008).

2. Farmacevtski probiotiki: probiotiki, uporabljeni kot prehranska dopolnila v obliki kapsul, tablet in prahu. Sestava teh pripravkov je različna, odvisna je od proizvajalca in od tega, komu je izdelek namenjen. Ti izdelki običajno vsebujejo tri do devet vrst probiotičnih kultur v količini med 10⁷ in 9x10⁹. Ena od prednosti tako danih probiotikov je neodvisnost od manipulacije z izdelkom, za razliko od probiotikov, vsebovanih v živilih.

3. Medicinski probiotiki: sem spadajo posebna cepiva in drugi pripravki, ki jih predpiše zdravnik.

Učinki probiotikov na človeško zdravje

Znanstveno dokazani ugodni učinki probiotikov na človeško zdravje je mogoče strniti v nekaj točk:

• imunomodulacijski učinki;
• zdravljenje idiopatskih črevesnih vnetij;
• okužba želodca, povzročena z Helicobacter pylori;
• driska;
• vaginalne okužbe;
• akutni pankreatitis.

Probiotiki se zdijo kot primerna terapija po zdravljenju z antibiotiki

Človeško črevo je po njihovem zdravljenju zelo oslabljeno in mikroflora izrazito zmanjšana. Probiotiki, aplicirani po teh terapijah, lahko pomagajo obnoviti zdrav odnos mikrobnih sevov, zatirati patogeno mikrofloro in zmanjšati pogostost blata. (Pri uporabi antibiotikov je potrebno jemati odmerek probiotikov 4 ure po zaužitju antibiotikov, nato je treba jemati probiotike še 3 tedne po koncu jemanja antibiotikov).

Probiotiki so sposobni izboljšati stanje pacientov, ki trpijo za alergijami

Pogosto se v tej zvezi navaja atopični ekcem, intoleranca na laktozo, protiastmatični rinitis in druge (Hronek, 2004).

Imunski sistem

Imunski sistem je alfa in omega vseh bolezni, motenj in zdravstvenih težav v človeškem organizmu. Probiotiki imajo pozitiven vpliv na imunski sistem človeka v mnogih smereh, vplivajo na posamezne celice, tkiva, organe in sisteme.

Med največje strašake poletnih dni spadajo potovalna driska in vaginalne okužbe

Potovalna driska

Potovalne driske so najpogostejša bolezen, ki prizadene turiste. Predstavlja neprijeten problem, ki lahko moti počitniške in delovne poti. Vsako leto dobi drisko 20 - 50 % potnikov (približno 10 milijonov ljudi). Driska se običajno pojavi v 1. tednu bivanja, lahko pa se pojavi kadarkoli med potovanjem in celo po vrnitvi domov. Glavni simptom je driska.

Če simptomi ne kažejo tendence po umiku, nasprotno, se stopnjujejo, je potrebno poiskati zdravniško pomoč. Najpomembnejše merilo za tveganje bolezni je ciljna država. Najbolj tvegane destinacije za nastanek okužbe so države v razvoju srednje in južne Amerike, Afrika, Bližnji vzhod in Azija. Do potovalnih drisk pride pri neuspehu osnovne higiene, zaužitju kontaminirane hrane ali vode.

Edina pot, kako lahko dobimo drisko, je zaužitje z mikroorganizmi kontaminirane hrane ali vode. Do kontaminacije zelenjave pride, ker raste na zemlji, na kateri je bilo za gnojenje uporabljeno človeško blato. Sadje se lahko kontaminira z onesnaženo vodo ali rokami. Surovo meso je pogosto kontaminirano iz notranjih organov živali.

Nezadostna toplotna obdelava surovin v procesu priprave hrane ne uniči prisotnih bakterij, te se pomnožijo še v hrani ali po zaužitju take hrane v prebavnem traktu prejemnika in nastane bolezen. Do kontaminacije že kuhane hrane pride pri neupoštevanju osnovne higiene in pri križanju v tehnologiji priprave surove in že toplotno obdelane hrane (umazana posoda, krpe in krpe za posodo, surovo meso).

Preprečevanje

V prvi vrsti se izogibajte uživanju hrane iz uličnih stojnic, kjer se jedi pripravljajo v improviziranih pogojih z nizko stopnjo higiene.

Velja nekaj načel, ki se jih je vredno držati: 

• hrano zaužijte takoj po njeni pripravi, dokler je še topla;
• zelenjavo tudi zaužijte le po toplotni obdelavi;
• solat raje ne uživajte sploh;
• sadje le tisto, ki ga lahko olupite;
• sladoled le pakiran iz kontroliranih proizvodnih obratov;
• vodo za pitje in umivanje zob le iz originalno pakiranih steklenic;
• umivajte si roke pred jedjo in vedno po uporabi stranišča.

Držite se naslednjega nasveta: „Skuhajte to, specite to, olupite to ali pozabite na to." 

Proti običajnim potovalnim driskam ni cepiv, vendar so na voljo proti okužbam, ki povzročajo driske z zelo resnim potekom (kolera, tifus). Če potujemo v države, kjer se pojavlja kolera ali tifus, je treba razmisliti o možnosti cepljenja.

Uporaba probiotikov kot preprečevanje proti potovalnim driskam je potrjena z mnogimi znanstvenimi študijami (Gueimonde in Salminen, 2005). Probiotiki Probiodom so primerni pri prebavnih težavah in potovalnih driskah, pozitivno vplivajo na pravilno in brez težav prebavo, krepijo imunski sistem, prav tako pa pomagajo pri hitri obnovi črevesne mikroflore po zdravljenju z antibiotiki. 

Vaginalne okužbe

Vaginalni ekosistem predstavlja zapleten kompleks, ki zagotavlja naravno zaščito genitalnega sistema ženske pred nastankom in širjenjem vnetne bolezni. Kljub temu so danes ginekološke okužbe - vnetja nožnice in spodnjih sečil morda najpogostejši problem pri odraslih ženskah (Koliba, 2012).

Ocenjuje se, da je po vsem svetu do bilijon žensk prizadetih z urogenitalnimi okužbami, ki vključujejo okužbe vaginalnega in sečnega trakta. 

Nožnica zdrave ženske je naseljena z različnimi vrstami bakterij, ki skupaj tvorijo uravnoteženo vaginalno mikrofloro. Čedalje pogosteje se pojavljajoče vaginitide povzročajo motnje tega ravnovesja, in sicer večinoma med kvasovkami in obrambnimi mehanizmi nožnice (laktobacili, celična in humoralna imunost).

Med dejavnike tveganja, ki povečujejo verjetnost prekomernega razmnoževanja Candida albicans (ki je vzrok vaginalnih okužb), spadajo:

• terapija z antibiotiki;
• peroralni kontraceptivi;
• diabetes mellitus;
• terapija z estrogeni;
• tesna oblačila;
• visoka frekvenca spolnih odnosov.

Vaginalna mikroflora je v veliki meri zastopana z rodom Lactobacillus, najpogosteje z vrsto Lactobacillus salivarius, ki je vsebovana tudi v probiotikih Probiodom. Dokazano učinkovitost proti kvasovkam imajo vrste Lactobacillus brevis, Lactobacillus Gasser, nadalje se navaja Lactobacillus rhamnosus in Lactobacillus fermentum.

Učinek probiotikov pri zdravljenju in preprečevanju predvsem urogenitalnih okužb je pojasnjen z več mehanizmi: 

1. z adhezijo probiotičnih bakterij na epitelij in tvorbo t.i. biosurfaktanta - ta preprečuje adhezijo patogenov;

2. z vezavo patogenov z agregacijo z njimi;

3. s proizvodnjo protimikrobnih snovi (organske kisline, vodikov peroksid, bakteriocini);

4. s stimulacijo imunskega sistema (Nováková, 2011).