Vsebina
Proteolitični encimi imajo v medicini že dolga leta pomembno vlogo. Pomagajo krepiti naravne mehanizme imunskega sistema, s katerimi telo samo bori proti okužbam in se brani pred ponavljajočimi se vnetji.
Če je imunost oslabljena, ne more sama obvladati močnega vnetja in potrebuje pomoč encimov od zunaj. Encimi delujejo celovito, podpirajo naravni način obrambe organizma namesto, da bi le reševali posledice oslabljene imunosti.
Uporaba proteolitičnih encimov
Imajo veliko uporab pri različnih vnetnih boleznih, poškodbah in pooperativnih stanjih, motnjah imunosti, žilnih in limfatičnih boleznih. Raztapljajo fibrin, beljakovino, ki tvori krvne strdke, s čimer omogočajo prehodnost limfnih žil, hkrati preprečujejo nastanek krvnih izlivov in pospešujejo njihovo absorpcijo.
Ustvarjajo pogoje za odstranitev produktov vnetja (s tem blažijo vnetne simptome) in oskrbo s kisikom in hranili. Zagotavljajo pospešeno odstranitev produktov razpada in toksičnih produktov metabolizma.
Pomembno vlogo imajo tudi v športnem svetu, kjer pri poškodbah in ranah pospešujejo proces celjenja, pride do hitrejšega umika oteklin in podplutb, izboljša se prekrvavitev mišic.
Kako delujejo encimi?
Vsak organizem vsebuje veliko različnih snovi, ki jih imenujemo substrati. Ti substrati sodelujejo v celotnem organizmu pri vseh življenjskih procesih. Če se substrat približa encimu, ga aktivno središče tega encima pritegne k sebi.
Do nadaljnje reakcije lahko pride, če substrat natančno ustreza encimu, saj je vsak encim namenjen določeni vrsti ali skupini substratov. Nato substrat z encimom tvori enoto in začne potekati biokemična reakcija, za katero je encim namenjen.
Iz te reakcije nastanejo produkti, ki se nadalje obdelujejo in spreminjajo do nastanka končne želene oblike. Encimi v organizmih torej opravljajo funkcijo katalizatorjev. Sodelujejo v biokemičnih reakcijah, ki brez njihovega delovanja sploh ne bi potekale, oziroma bi njihov potek trajal zelo dolgo.
Da bi encim postal funkcionalen, je potreben koencim. Za tvorbo koencima pa organizem potrebuje gradbene snovi, ki jih pridobiva iz zunanjega okolja – s hrano. To so nekateri vitamini (C, B1, B2, B6, B12 in drugi), mineralne snovi in elementi v sledovih (cink, baker, železo, mangan, magnezij, natrij, kalij…).
Viri encimov
Največji vir proteolitičnih encimov je surova zelenjava in sadje ter tudi fermentirana zelenjava. Odlični viri so:
- ananas
- ingver
- papaja
- kivi
- kislo zelje
- kefir
Prehranska dopolnila s proteolitičnimi encimi in njihove prednosti
Proteolitični encimi nadzorujejo vnetje v telesu in prav tako izboljšujejo pretok krvi. Proteolitični encimi lahko imajo sposobnost čiščenja krvi od prekomerne količine fibrina, ki zgosti kri in ustvarja krvne strdke. Fibrin je netopna beljakovina, ustvarjena v končni fazi strjevanja krvi.
Proteolitični encimi imajo sposobnost razgradnje in odstranitve poškodovanih celic iz organizma, izboljšujejo celjenje ran po poškodbah in operacijah, pospešujejo celjenje športnih poškodb, kot so modrice, poškodbe kit in mišic, vnetja in zvini.
Zmanjšujejo otekline nog pri dolgih letih, ki jih povzroča upočasnjena cirkulacija krvi – t.i. economy class syndrome. Primerni so tudi kot podpora za zmanjšanje tveganja nastanka krvnih strdkov in imajo pozitiven vpliv na pretok krvi v žilah. Prav tako imajo pozitivne lastnosti na živčni sistem, kjer pomagajo zaščititi možganske celice pred pomanjkanjem kisika s povečanjem prekrvavitve možganskih žil.