Skrivnost B17 (Amigdalin) razkrita: Zakaj bi morali poznati to izjemno snov?

Kaj je amygdalin in za kaj se uporablja?

Amygdalin, znan tudi kot vitamin B17, se nahaja v velikem številu v jedrih marelic, breskev, sliv, češenj, jabolk in mandljev. To naravno snov je intenzivno preučeval biokemik Ernst T. Krebs, ki je izkazoval velik interes za alternativne možnosti zdravljenja in preprečevanja raka.

Ime amygdalin izhaja iz grške besede "amygdalis", kar pomeni mandljevo jedro. Drugo alternativno ime je vitamin B17, ki ga je ta snov dobila prav zaradi svojih pozitivnih učinkov na človeški organizem, vendar da bi stvari postavili na pravo mesto, v resnici ne gre za pravi vitamin.

Zakaj se B17 povezuje z zdravljenjem rakavih obolenj?

V okviru raziskav rakavih celic se strokovnjaki osredotočajo na razlike v njihovih biokemičnih procesih v primerjavi z zdravimi celicami. Te razlike ustvarjajo možnosti zdravljenja, saj se rakave celice razlikujejo po pomembnih značilnostih od zdravih. Ena od teh ključnih razlik je prisotnost encima rhodanaza v zdravih celicah in visoka količina encima beta-glukozidaza v rakavih celicah.

Beta-glukozidaza, znana tudi kot "odklepni" encim, je sposobna aktivirati amygdalin v tankem črevesju, kar sprošča cianid, ki je toksičen za rakave celice. Nasprotno pa so zdrave celice zaradi svoje strukture in sestave zaščitene pred tem toksičnim učinkom.

Ta mehanizem kaže na sposobnost amygdalina, da učinkovito in selektivno uničuje rakave celice, ne da bi škodoval zdravim celicam.

Kako nastane rak?

Za začetek povejmo, kaj je celica. Je pravzaprav osnovni gradnik vsakega živega organizma. Vsebuje genetski material DNA. Tako kot vse na svetu ima tudi celica svojo omejeno življenjsko dobo in ne živi večno. Celice v telesu nastajajo, živijo in po izpolnitvi svoje funkcije propadejo.

V povezavi z rakom ima celica ključen pomen, saj rak nastane prav zaradi nenormalnih sprememb v celicah. Te spremembe lahko motijo njihovo sposobnost uravnavanja rasti in delitve, kar vodi v nenadzorovano tvorbo tumorjev. Medtem ko je vsaka zdrava celica opremljena z lastnostjo, ki zagotavlja t.i. apoptozo ali programirano smrt celice.

Mehanizem "bolne celice" pri raku odpove, ker rakava celica ni opremljena z apoptozo. V telesu se tako kopičijo poškodovane celice, ki se hitro nenadzorovano množijo in širijo ter tvorijo skupke, ki jih poznamo pod imenom tumor. Razumevanje delovanja celic in mehanizmov, povezanih z njihovo nadzorovano rastjo in delitvijo, je ključno za razumevanje in zdravljenje raka.

Kaj je apoptoza?

Apoptoza, ta naravni fenomen, je v našem organizmu nujen del, ki igra pomembno vlogo pri uravnoteženju celičnega stanja. Vsaka zdrava celica ima sposobnost aktivirati apoptozo, torej programirati svojo lastno smrt. Ta proces poteka tako, da zaščitni sistemi telesa pošiljajo signale, da je določena celica nefunkcionalna ali predstavlja tveganje za zdravje organizma. V odzivu na te signale celica sproži mehanizem, ki vodi k njenemu lastnemu uničenju.

Vsak dan se v telesu povprečno izgubi veliko število celic zaradi apoptoze. Pri odraslih je to lahko do 50 do 70 milijard celic dnevno, medtem ko se pri otrocih, starih od osem do štirinajst let, ta številka giblje okoli 20 do 30 milijard celic dnevno. Te številke kažejo na dinamiko celičnega življenja in nenehno obnavljanje organizma.

V rakavi celici pa se ta proces moti. Nesposobnost sprožiti apoptozo omogoča rakavi celici, da preživi "večno" in se nenadzorovano deli, dokler ne uniči svojega gostitelja. Ta motnja vodi v ekstremno povečanje števila poškodovanih celic, ki lahko vplivajo na normalno delovanje drugih celic ali negativno vplivajo na delovanje življenjsko pomembnih organov.

Zakaj nastane rak?

V boju proti raku ima ključno vlogo tudi imunski sistem, ki je nenadomestljiv del obrambe telesa. Imunske celice delujejo kot prva obrambna linija, ki ščiti organizem ne le pred zunanjimi patogeni, kot so bakterije in virusi, ampak tudi pred razvojem raka. V tem procesu imunska celica deluje kot nadzornik, ki spremlja druge celice v telesu.

Ko imunski sistem deluje pravilno, imunske celice lahko identificirajo poškodovane in nevarne celice ter jih uničijo. Vendar pa, če je funkcija imunosti oslabljena ali je telo izpostavljeno več negativnim dejavnikom, se lahko zgodi, da imunost spregleda poškodovane celice. To stanje nato odpira pot za nastanek raka v telesu.

Poleg imunskega sistema imajo pomembno vlogo pri zaščiti organizma pred rakom tudi encimi. Trenutno se te snovi pogosto uporabljajo v medicini pri zdravljenju onkoloških bolnikov. Na primer, pankreatični encimi se aktivno vključujejo v procese v tankem črevesju, ki je trenutno precej redko mesto pojavljanja raka.

Kakšni so učinki amygdalina?

Amygdalin = vitamin B17, je nenehno predmet razprav v povezavi s svojimi možnimi učinki na zdravje. Učinkov amygdalina je več. Nekateri od teh učinkov so bili predlagani na podlagi tradicionalne uporabe ali laboratorijskih študij. Učinki amygdalina lahko vključujejo:

Potencialni antioksidativni učinki

Zaradi svojih fenolnih sestavin se amygdalin zdi kot superjunak v boju proti prostim radikalom. Ti majhni motilci, ki se potikajo po našem telesu, se nenadoma srečajo z nasprotnikom, ki jih lahko nevtralizira in zaščiti naše zdrave celice pred njihovimi uničujočimi napadi.

Protivnetni učinki

Laboratorijske študije kažejo, da amygdalin ni le pasivni opazovalec, ampak aktiven udeleženec v boju proti vnetju. Ta sposobnost bi lahko bila odlična orožja v boju proti različnim vnetnim boleznim.

Potencialni antitumorski učinki

Amygdalin je kot skrivnostni detektiv, ki poskuša odkriti šibkosti rakavih celic. Čeprav rezultat ni vedno jasen, obstajajo dokazi, ki kažejo, da amygdalin ima določen vpliv na rast tumorjev in potencialne antitumorske učinke na organizem.

Učinki na imunski sistem

Amygdalin lahko deluje kot katalizator za našo imunost, zagotavljajoč ji potreben impulz za boj proti okužbam in boleznim. Z amygdalinom na krovu se naša "obramba" lahko počuti močnejša in bolj odločna.

Kje se amygdalin nahaja v naravnih virih?

Amygdalin, ta zanimiva snov, se skriva v vrtovih, v plodovih sadnih dreves. Poglejmo si nekaj vrst sadja, kjer amygdalin igra svojo glavno vlogo:

• Mandlji

Vzemite mandlje kot sadje. Ker, ne, mandlji niso oreščki. In ta nežni, hrustljavi mandelj znotraj, ki si ga tako radi privoščite, je pravzaprav seme mandlja. Seme mandljev, tisto, ki ga radi imenujemo preprosto "mandlji", spada med glavne naravne vire amygdalina.

• Marelice

Semenke marelic skrivajo amygdalin, in niso same po sebi edini junaki. Amygdalin se skriva v semenih, ne v samem sadju. Torej, če si privoščite marelico in odstranite njeno koščico s semenom, vam ni treba skrbeti. Ampak, če se odločite za uživanje semen ali njihovo uporabo v receptih, bodite previdni, saj lahko v primeru njihovega prekomernega uživanja semena marelic postanejo nevarna.

• Slive, breskve in češnje

Različne ugotovitve in protirakave študije amygdalina

Amygdalin je bil široko preučen zaradi svojih učinkov v rakavih celicah. V študijah s človeškimi celicami prostate se je pokazala sposobnost amygdalina, da spodbudi apoptozo, poveča proizvodnjo proapoptotičnih proteinov.

Druge študije so pokazale potencial amygdalina pri zmanjšanju hitre rasti celičnega tumorja hepatocelularnega karcinoma (tumorja jeter).

V drugih raziskavah je bila ugotovljena sposobnost amygdalina, da upočasni rast raka prostate in vpliva na celični cikel.

Amygdalin je prav tako upočasnil tvorbo kolonij v različnih celičnih linijah in bil povezan s povečanim imunskim odzivom organizma na rakave celice.

Te ugotovitve podpirajo uporabo amygdalina kot potencialnega sredstva za zdravljenje raka in poudarjajo njegove raznolike učinke na celični ravni.

Klinične študije in rezultati pri oceni amygdalina kot protirakavega zdravila

Rezultati kliničnih študij amygdalina še vedno vzbujajo veliko zanimanja in kontroverz med strokovnjaki. Poglejmo, katere študije so bile izvedene in kaj so prinesle:

J Morrone je leta 1962 izvedel študijo na 10 bolnikih z neoperabilnim rakom, ki so bili zdravljeni z amygdalinom. Rezultati so pokazali dramatično olajšanje bolečine, izboljšanje apetita in zmanjšanje adenopatije pri vseh bolnikih, pri čemer je 8 od 10 bolnikov pokazalo regresijo malignih lezij.

Nato je bila leta 1975 izvedena še ena klinična študija v Nemčiji, kjer je bilo 25 bolnikom z različnimi vrstami raka dano peroralno doziranje amygdalina. Rezultati te študije pa niso bili zadovoljivi, saj se je le pri nekaj bolnikih opazilo izboljšanje, medtem ko večina bolnikov ni pokazala nobenega izboljšanja.

NCI je kasneje sponzoriral klinično študijo faze I/II, da bi ocenil učinkovitost amygdalina. V prvih študijah je bilo ugotovljeno, da intravenska terapija z amygdalinom ni pokazala nobene toksičnosti, vendar pa je peroralna terapija lahko povzročila povečano raven cianida v krvi.

Kasnejše študije Moertela in Binzela pa niso prinesle enoznačnih rezultatov. Moertelova študija ni pokazala stabilizacije raka ali izboljšanja simptomov, medtem ko je Binzel poročal, da je 138 od 180 bolnikov z rakom preživelo po zdravljenju z amygdalinom.

Glede na to, da je vsak organizem in tudi potek onkološke bolezni edinstven in zelo zapleten, se amygdalin kot prehransko dopolnilo ne priporoča bolnikom, ki trenutno prejemajo onkološko zdravljenje. Primeren je za ljudi, pri katerih se v družini pojavlja rak, za ljudi z benignimi najdbami kot zaščita pred nevarnim razraščanjem celic, za ljudi v remisiji ali za tiste, katerih življenjski slog lahko negativno vpliva na njihovo zdravje.

B17 Protect Plus – učinkovito prehransko dopolnilo z vsebnostjo amygdalina

Ta revolucionarni borec je bil razvit kot višja zaščita celic pred poškodbami na več ravneh, ki preprečujejo razvoj poškodovanih celic v telesu. In "PROTECT Formula" sestavljena iz amygdalina, vitamina B15 in pankreatičnih encimov prispeva k ohranjanju zdravih celic. Poleg tega je obogatena s cinkom, ki prispeva k pravilni sintezi DNA, zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Ima tudi vlogo v procesu delitve celic.

Po raziskavi Ernesta T. Krebsa, povzeti v študiji Dzengis Jasara in drugih raziskovalcev, amygdalin deluje na poškodovane celice t.i. selektivnim mehanizmom. To pomeni, da deluje predvsem na nevarne celice, ki se nenadzorovano množijo.

B17 Protect Plus - kompleksna formula, ustvarjena za zaščito celic, vsebuje:

• Amygdalin (B17)
• Vitamin B15 (pangamska kislina) se pogosto nahaja v pivovarskem kvasu, rjavi riži, otrobih, čičeriki, sončničnih in bučnih semenih. Poleg svojih antioksidativnih sposobnosti ima tudi izjemno sposobnost izboljšanja prenosa kisika v telesu. Zanimivo je, da rakave celice ne marajo kisika, ga prej vidijo kot svojega sovražnika, saj je zanje dobesedno toksičen. Na srečo vitamin B15 podpira prenos kisika v telesu, kar je lahko ključno pri nekaterih oblikah raka, kjer se uporablja kisikova terapija.
• Pankreatični encimi so kot prva obrambna linija telesa proti škodljivim snovem. Študije kažejo, da amygdalin lahko poveča aktivnost teh encimov, kar lahko zmanjša tveganje za preoblikovanje zdravih celic v rakave.
• Cink, ta osnovni mineral, igra ključno vlogo v življenju celic. Poleg tega, da prispeva k pravilni sintezi DNA, ščiti celice pred oksidativnim stresom in sodeluje v procesu delitve celic. Je pravzaprav osnovni gradnik za ohranjanje zdravja celic.

Uživanje B17 z vsebnostjo amygdalina se priporoča:

• ljudem, ki s svojim življenjskim slogom negativno vplivajo na svoje zdravje (visoka stopnja stresa, slab spalni režim, neredna prehrana, povečan vnos alkohola in protibolečinskih zdravil)
• pri pojavu raka v družini
• ljudem s povečano tendenco kopičenja maščobnih sestavin v organizmu (jetra, žile)

Ne pozabite vedno upoštevati priporočeno odmerjanje, ki je navedeno na embalaži. Pravilno odmerjanje je ključ do optimalnih rezultatov.