Vsebina
Bili so tri leta strahu, skrbi, negotovosti, pa tudi raziskav in preučevanja. Kljub temu COVID-19 ni izginil, je med nami in nam povzroča različne zaplete. Moderna medicina še vedno ne pozna odgovorov na vsa vprašanja glede zdravljenja te bolezni kot tudi zdravljenja postcovidnih stanj, ki pestijo mnoge bolnike. Kakšne so možnosti pri reševanju posledic po bolezni COVID-19? In ali obstaja možnost, kako preprečiti nastanek bolezni COVID-19?
Žalostne statistike
Infekcijska respiratorna bolezen COVID-19, ki jo povzroča novi koronavirus SARS-CoV-2, prizadene predvsem dihalni sistem, v resnih primerih povzroča hudo pljučnico in lahko vodi do smrti bolnika. Rezultat te bolezni je bil doslej po podatkih WHO po vsem svetu potrjenih 757 milijonov primerov okužbe, od katerih se je 6,9 milijona končalo s smrtjo (statistika do 27. februarja 2023). Na Slovaškem je bilo do navedenega datuma pozitivno testiranih z laboratorijskimi testi več kot 1,8 milijona prebivalcev, bolezen pa je zahtevala 21.021 žrtev. Drugi podatki, do katerih so prišli raziskovalci, kažejo, da postcovidni sindrom prizadene kar 5 do 10 % bolnikov.
Kakšne zaplete povzroča COVID-19?
V povezavi s posledicami po preboleli bolezni odmevata dva pojma, in sicer dolgotrajni, t.i. long covid in post covid, torej stanje po bolezni covid. Long covid opisuje fazo štiri tedne po akutni okužbi. Obdobje po dvanajstih tednih se šteje kot „postcovidni sindrom“, ki prehaja v kronično fazo. Gre za nespecifične dolgotrajne zdravstvene težave po preboleli bolezni, ki jo povzroča virus COVID-19, najpogosteje vnetni procesi, ki potekajo v različnih delih telesa. O tem sindromu še niso na voljo vse informacije, vendar že zdaj vemo, da ima zelo širok spekter simptomov.
K splošnim simptomom spadajo povečana utrujenost, slabost in zmanjšana zmogljivost. Čeprav se ti simptomi zdijo banalni, stalna utrujenost otežuje izvajanje običajnih dejavnosti in lahko vodi do nezmožnosti za delo. Športniki so pogosto omejeni v svojih športnih dosežkih.
Med pogoste simptome spadajo motnje razpoloženja, depresije ali motnje spanja. Uvrščamo jih med psihične simptome, ki so nastali kot posledica izolacije, ki so jo bolniki doživeli med okužbo in zdravljenjem, pa tudi kot posledica skrbi, negotovosti in napetosti, povezane s pandemijo.
Mnogi bolniki se po prebolelem Covid-19 pritožujejo nad glavoboli različne intenzivnosti. Pojavljajo se tudi resnejše težave, kot so vnetne poškodbe centralnega živčnega sistema, perifernih živcev, encefalopatija, epilepsija ali možganske kapi. Kot posledica okužbe se pogosto pojavlja t.i. možganska megla, ki se kaže z motnjami koncentracije ali poslabšanjem spomina, kar negativno vpliva na delovne aktivnosti ali druge dejavnosti, pri katerih je potrebna koncentracija. Tukaj govorimo o nevroloških simptomih.
Pljučni simptomi se najpogosteje kažejo pri naporu. V nekaterih primerih so spremembe v strukturi pljuč vidne na RTG posnetkih. Sem spadajo vztrajen kašelj, zmanjšana kapaciteta pljuč, zadihanost pri naporu, pritisk ali bolečina v prsih, pljučna fibroza.
Razlikujemo tudi revmatološke simptome (bolečine v sklepih in mišicah, kožni izpuščaji, srbenje), gastrointestinalne simptome (driska, bolečine v trebuhu, izguba apetita) in nenazadnje resnejše kardiovaskularne simptome, med katerimi omenimo razbijanje srca, vnetje srčne mišice (miokarditis), vrtoglavico po vstajanju iz sedečega ali ležečega položaja ali posttrombotični sindrom. Med vztrajajoče postcovidne težave spadajo tudi izguba las, spremenjen okus in vonj, mišična oslabelost, povišana temperatura, šumenje v ušesih.
Postcovidni sindrom se lahko pri bolnikih pojavi ne glede na to, ali so preboleli resno covidno bolezen in so morali biti hospitalizirani, ali pa je šlo za lažjo obliko, ki je zadostovala domača oskrba, ali pa so bili „brez simptomov“.
Virus SARS-CoV-2 vsebuje na svoji površini t.i. spike protein (S protein), ki ga uporablja kot ključ za odklepanje naših celic in njegov vstop v organizem, kar povzroči izbruh bolezni Covid-19.
Zdravljenje postcovidnega sindroma
Postopoma nastajajo postcovidne ambulante ali postcovidni centri. Pri zdravljenju se strokovnjaki osredotočajo na individualni pristop k bolniku glede na potek njegove bolezni in nadaljnje vztrajajoče težave. Personaliziran načrt zdravljenja običajno vključuje kisikovo terapijo, ki izboljšuje oskrbo možganov in celotnega telesa s kisikom, ali infuzijsko zdravljenje, ki je usmerjeno na obnovo možganske aktivnosti in zmanjšanje ali odpravo bolečin. Pomembna je tudi rehabilitacija in upoštevanje pravilnega življenjskega sloga.
Zapleti po cepljenju
Poleg zapletov, povezanih s postcovidnim sindromom, se pogosto srečujemo tudi z zapleti po cepljenju. V letu 2021 se je začelo dobesedno množično cepljenje s cepivi, ki naj bi ljudi zaščitilo pred neželenimi učinki virusa na organizem. Terapevtski učinek cepiv proti bolezni SARS-CoV-2 ostaja v nekaterih primerih še vedno vprašljiv in precej kontroverzen. Ugotovljeno je bilo, da cepiva proti virusu COVID-19 pod določenimi pogoji lahko povzročijo zaplete, ki se pojavijo po cepljenju in so povezani s kardiovaskularnim sistemom. Navedene težave so tromboza, embolija, miokarditis, perikarditis, aritmija, ali srčni infarkt.
Pomoč za bolnike s postcovidnim sindromom in za ljudi s zapleti po cepljenju
Doslej je bilo raziskanih več učinkovitih snovi, ki bi lahko preprečile bolezen COVID-19 ali omilile njen potek. Študije vsak dan prinašajo nove in globje vpoglede v delovanje nekaterih učinkovitih snovi proti SARS-CoV-2, ki zanesljivo podpirajo imuniteto in zavirajo razvoj virusa v telesu. Sem spadajo vitamin D3, cink, laktoferin ali glutation.
Vitamin D3 prispeva k pravilnemu delovanju imunskega sistema. Pomemben je tudi za pravilno absorpcijo in uporabo kalcija in fosforja, s čimer prispeva k ohranjanju zdravih kosti, zob in mišic. Zaradi liposomalne oblike ima višjo absorpcijo kot druge oblike vitamina D3.
Cink je drugi mineral, ki je po železu drugi najbolj zastopan element v sledovih v človeškem telesu. Povečuje odpornost proti okužbam in deluje kot preprečevanje proti gripi. Pomemben je pri tvorbi T-limfocitov (celice imunskega sistema), rasti in funkcionalnosti levkocitov (bele krvničke).
Laktoferin je multifunkcijski protein, ki spada v skupino transferinov - prenašalcev elementov v sledovih v krvi (baker, železo, cink). Je naravni glikoprotein - eden najmočnejših imunostimulativnih naravnih sredstev za podporo imunosti. Glavna naloga laktoferina je transport železa v organizmu. Je ena izmed najučinkovitejših biološko aktivnih snovi, ki jih vsebuje kolostrum, in moti membrane nekaterih mikroorganizmov. Veže na sebe ione železa, s čimer povzroča upočasnitev rasti in razmnoževanja patogenih mikroorganizmov v telesu.
Glutation, tudi označen s kratico GSH, preprečuje poškodbe celic in ga uvrščamo med najmočnejše antioksidante. Pri vnetnih procesih igra zelo pomembno vlogo. Pomanjkanje glutationa se poleg drugih bolezni povezuje tudi z boleznimi dihal in s motnjami imunosti. Resen zaplet bolezni COVID-19 je akutni respiratorni sindrom in z njim povezan oksidativni stres, kot tudi citokinska nevihta. GSH zmanjšuje oksidativni stres in posredno prispeva k ohranjanju citokinov pod nadzorom.
Zdravje iz Japonske
Naravna rešitev za preprečevanje izbruha COVID-19 je tudi encim nattokinaza Nattokinase Plus slovenskega proizvajalca Kompava. Hkrati lahko pomaga pri dolgotrajnih težavah, ki so posledica cepljenja.
Močan encim nattokinaza je bil odkrit v tradicionalni azijski jedi „natto“ v 80. letih 20. stoletja in je postal predmet številnih raziskav. Učinek nattokinaze je odkril japonski zdravnik Hiroyuki Sumi s skupino strokovnjakov v laboratoriju, ko je dodal jed natto v tromb v Petrijevi testni posodi. Pri raziskavi je bila v laboratoriju nastavljena temperatura 37 °C, da bi simulirali naravno temperaturo človeškega telesa. Raziskovalna skupina je opazovala postopno razgradnjo tromba, ki se je na koncu popolnoma „raztopil“ po 18 urah. Nattokinaza je bila identificirana kot naravna snov, ki ima sposobnost raztapljanja strdkov.
Tradicionalna japonska jed natto.
Natto se tradicionalno proizvaja s fermentacijo sojinih zrn s pomočjo koristne bakterije Bacillus subtilis natto, s čimer se na naraven način pridobi encim nattokinaza. Povečana poraba jedi natto zmanjšuje tveganje za splošno umrljivost zaradi kardiovaskularnih bolezni, predvsem zaradi ishemične bolezni srca. Natto tako prispeva k dolgoživosti japonske populacije. Ko primerjamo najnovejše statistike, se Slovaki v povprečju doživijo do 10 let manj kot Japonci.
Kakšna je povezava med nattokinazo in COVIDOM?
Prelomna japonska študija iz leta 2022 z nazivom „Degradacijski učinek nattokinaze na spike protein SARS-CoV-2,“ potrjuje, da nattokinaza igra ključno vlogo pri razgradnji S proteina. To je tisti protein, ki služi kot vhodna vrata virusa v naše celice. Prav tako razgrajuje enake S proteine, ki se v organizmu lahko začnejo nekontrolirano tvoriti po cepljenju ali po okužbi z virusom.
Nattokinaza ima torej 2 potencialna učinka v povezavi z virusom COVID-19:
- Preprečevanje nastanka bolezni SARS-CoV-2.
- Preprečevanje nadaljnje poškodbe organizma, ki jo je povzročilo cepljenje ali okužba.
Kdo bi moral uživati nattokinazo?
Nattokinaza se uživa kot preprečevanje nastanka krvnih strdkov in za izboljšanje pretoka krvi v žilnem sistemu. Znižuje krvni tlak in holesterol v krvi in pozitivno vpliva pri motnjah krvnega obtoka. Prav tako služi kot preprečevanje pred t.i. economy class sindrom – gre za tveganje nastanka tromboze zaradi dolgih in pogostih letov z letalom.
Kri obremenjena s fibrinom, ki zgosti kri in ustvarja krvne strdke (Vir: Kompava)
Idealno stanje krvi (Vir: Kompava)
Če niste prepričani, kako odmerjati nattokinazo in kako dolgo jo uživati, poiščite našo diagnostiko žive kapljice krvi ali diagnostiko žil, kjer vam na podlagi trenutnega stanja vašega organizma lahko nastavimo individualno odmerjanje, ali pa ugotovimo tveganje za razvoj kardiovaskularnih bolezni.
