Želodčne in dvanajstnične razjede
Želodčne in dvanajstnične razjede

Želodčne in dvanajstnične razjede

Želodčne in dvanajstnične razjede

Razjede se imenujejo peptične razjede. Te se lahko pojavijo na območju želodca, požiralnika in na dvanajstniku. Sluznica želodca je sestavljena iz epitela, razporejenega v resice, na njeni površini pa se odpirajo cevasti žlezi. Te proizvajajo sluz (mucin), ki obdaja notranjo steno, torej ima zaščitno funkcijo, in želodčne sokove.

Razjede so znane kot peptične razjede. Te se lahko pojavijo na območju želodca, požiralnika in dvanajstnika.

Sluznica želodca je sestavljena iz epitela, razporejenega v resice, na njeni površini pa se odpirajo cevasti žlezi. Te proizvajajo sluz (mucin), ki obdaja notranjo steno in ima zaščitno funkcijo ter želodčne sokove.

V želodčnem soku je pretežno voda (skoraj 99%), soli, ioni, klorovodikova kislina (HCl), pepsin, gastrin, himozin, lipaza in skupaj tvorijo brezbarvno do rumenkasto tekočino z zelo kislim pH. Na dan se v normalnih okoliščinah proizvede približno 1,5 do 2 l tega soka.

Želodec je mesto, ki fiziološko pride v neposreden stik s temi sokovi. Njihova funkcija je zaščita želodca, uničevanje patogenih klic in razgradnja hrane.

Različni patološki procesi ali kemično (s hrano, zdravili) pa povečajo tvorbo želodčnih sokov (hiperacidnost) in na želodec delujejo destruktivno. To lahko povzroča različne težave in težavnosti.

Bolečine v predelu trebuha so lahko znak nastanka razjed. Problem je lahka zamenljivost želodčnih in dvanajstničnih razjed na podlagi same bolečine. Razjede se namreč ne razlikujejo toliko po vrsti bolečine kot po tem, kdaj se bolečina pojavi, ali na tešče ali po zaužitju hrane.

Želodčne razjede nastanejo pri poškodbi sluznice želodca zaradi delovanja kislih želodčnih sokov. Glavni predpogoj za nastanek želodčnih razjed je po statističnih podatkih bakterija Helicobacter pylori, ki ji prav tako ustreza kislo okolje želodca. Prav zaradi tega je primerno prilagoditi in uskladiti okolje želodca, da bakterija Helicobacter pylori in želodčne razjede ne bi našli primernega okolja.

Bolečina v želodcu je lahko pekoča, zbadajoča ali topa. Pojavi se v nadželodčju ali pod prsnico na desni strani. Bolečina nastopi bodisi med jedjo ali po jedi. Lahko se pojavi tudi ponoči ali po prebujanju.

Če je bolečina povzročena s hrano, lahko simptom želodčnih razjed spremlja izguba teže ali izguba apetita.

Med simptome želodčne razjede spadajo tudi napihnjenost, pomanjkanje apetita, slabost in v poznejših fazah celo bruhanje. Pri bruhanju ali blatu se lahko pojavi kri. Drug simptom želodčne razjede je zaspanost in utrujenost.

Dvanajstnične razjede v nasprotju z želodčnimi prizadenejo večinoma mlajše ljudi. Tveganje za nastanek dvanajstničnih razjed je izpuščanje zajtrka, še posebej nevarno pa je pitje kave na tešče. Drugi nevarni dejavniki so cigarete, alkohol, kava, začinjena hrana, prekomerno uživanje nekaterih vrst zdravil, zlasti analgetikov.

Glavni simptom so bolečine v predelu želodca. Bolečina se pojavi na tešče. Običajno 2-6 ur po jedi, lahko tudi ponoči. Z zaužitjem hrane bolečine običajno popustijo. Drugi simptomi dvanajstničnih razjed so slabost, napenjanje na bruhanje in zgaga.

Želodčne razjede se lahko zacelijo tudi brez zdravil, ki jih predpiše zdravnik.

Vendar morajo biti izpolnjeni optimalni pogoji, torej zmanjšani vsi dejavniki tveganja. Predvsem nežna prehrana, regeneracija organizma, kakovosten in zadosten spanec, zmanjšanje stresa. Izogibati se je treba tudi zdravilom, ki bi lahko dražila želodec, in bakteriji Helicobacter pylori – njeno prisotnost v organizmu lahko ugotovimo s preprostim diagnostičnim testom.

Ljudem, ki trpijo za to težavo, se priporoča varovalna dieta. Med njo bi morali dati prednost kuhani in dušeni hrani ter se izogibati temperaturnim ekstremom, preveč hladni ali preveč vroči hrani, da ne bi po nepotrebnem dražili želodca.

Primeren dodatek pri zdravljenju so naravni prehranski dodatki, in sicer:

Vitamin U. Gre za derivat aminokisline metionina (metil – metionin sulfonijev klorid). Je povsem naravna snov, ki se nahaja v zelju, listih zelene zelenjave in tudi v rumenjaku. Probiotiki – Probiodom (2,5 milijarde probiotičnih kultur) zagotavljajo dobro prebavo in so prisotni v celotnem prebavnem sistemu. Probiotiki za otroke. Pomembno je, da ima prehrana zadostno vsebnost vlaknin (dragocen vir vitaminov, mineralov, antioksidantov) Belly Fyto Detox. Gre za kombinacijo topnih in netopnih vlaknin, obogatenih z 10 naravnimi rastlinskimi izvlečki, vsebuje tudi laneno moko in vitamine skupine B, vitamin C in E. Kompleks prebavnih rastlinskih encimov, izvlečkov in olj najdemo v izdelku FytoEnzým Complex, s katerim zagotovimo boljšo prebavo hrane, predvsem beljakovin, sladkorjev, maščob.