Kako poskrbeti za prehrano starejših? Pozor, izbira živil je ključna.
Kako poskrbeti za prehrano starejših? Pozor, izbira živil je ključna.

Kako poskrbeti za prehrano starejših? Pozor, izbira živil je ključna.

Kako poskrbeti za prehrano starejših? Pozor, izbira živil je ključna.

Slovaška se stara. Po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2019 je bilo število prebivalcev Slovaške v visoki starosti in dolgoživih - torej nad 75 let, skoraj 350 000. Leta 2018 je število starejših prvič preseglo število otrok do 14 let. Del teh starejših živi v domovih za upokojence, večina te populacije pa ostaja doma, odvisna od pomoči drugih. 1

Vsebina

S starostjo opazujemo spremembe življenjskega sloga zaradi zmanjšanja fizične zmogljivosti ali razvoja psihičnega stanja. Ti dejavniki lahko povzročijo zmanjšanje telesne aktivnosti, zmanjšanje vnosa hrane, pojavlja se sarkopenija (progresivna izguba mišične mase in funkcije), osteopenija (zmanjšana mineralna gostota kosti) in osteoporoza (redčenje kosti). 2, 3

 

Zato je nujno zagotoviti starejšim ljudem prilagojeno hrano, da bi pokrili specifične potrebe po hranilih. Ameriška statistična študija iz leta 2018 je razkrila, da bi zdrav življenjski slog (pravilne prehranjevalne navade, zmerno uživanje alkohola) lahko podaljšal življenje – moškim za 12,2 leta in ženskam za 14 let (medtem ko je bila povprečna življenjska doba Slovakov leta 2020 74,3 leta). 4, 5

Zakaj potrebujemo prehrano „prilagojeno“ starejšim ljudem? Ali običajna hrana ni dovolj?

Običajna hrana bi seveda morala ostati del jedilnika. Mnoge študije pa dokazujejo, da vnos hrane s starostjo izrazito upada. 2, 6, 7, 8

V starosti od 20 do 80 let se energijski vnos pri ženskah zmanjša za približno 600 kcal, pri moških pa za 1 300 kcal. To predstavlja zmanjšanje vnosa energije za 50% - pri takšnem upadu organizem ne ostane brez posledic (zmanjšanje kognitivnih in fizičnih sposobnosti, povečanje utrujenosti, oslabitev imunosti itd.). Dokazano je, da kakovost življenja starejših neposredno vpliva na njihove prehranjevalne navade. 9, 10

Iz navedenih razlogov so lahko rešitev prehranski dodatki – obstajajo tri vrste izdelkov:

  • Prehranski dodatki – so koristni pri zagotavljanju vitaminov, mineralov in drugih osnovnih hranil (vključno z Omega-3 maščobnimi kislinami ali izoflavoni proti osteoporozi za ženske). Glavna pomanjkljivost teh dodatkov je, da jih nekateri starejši ljudje težko pogoltnejo, lahko jih dojemajo kot zdravila in je mogoče opaziti določeno averzijo.
  • Funkcionalna hrana – gre za živila, ki so na prvi pogled podobna konvencionalnim, vendar vsebujejo eno ali več hranilnih snovi, koristnih za zdravje. Na primer beljakovinski napitki obogateni z vitamini, minerali, elementi v sledovih, encimi, poleg tega so lahko kaše, pudingi, sladice, juhe itd. 11
  • „Prigrizki“ – gre za tradicionalna živila, vendar jih je zaradi oblike in konsistence mogoče zaužiti kjerkoli in kadarkoli čez dan (brez potrebe po posodi ali priboru, priročno tudi za starejše ljudi, celo Parkinsonova bolezen ni ovira). Običajno so vir energije in osnovnih hranil.

Katera so najpomembnejša hranila, ki jih vsebuje hrana prilagojena starejšim ljudem?

Glede na dejstvo, da je energijski vnos starejših ljudi pogosto nezadosten, živila namenjena tej populaciji zagotavljajo energijo. Običajno v obliki maščob, saj so prav maščobe najenergijskejši makronutrient (ogljikovi hidrati in beljakovine imajo približno 4 kcal v 1 gramu, medtem ko maščobe 9 kcal v 1 gramu).

 

Kar zadeva kakovost lipidov, so idealne Omega-3 esencialne maščobne kisline, katerih je v običajni prehrani zelo malo. Različne študije so pokazale, da povečana poraba Omega-3 zmanjšuje tveganje za možgansko kap, kot tudi upad kognitivnih sposobnosti. 9, 12, 13

Poleg maščob so za starejšo generacijo zelo pomembne tudi beljakovine – pomagajo ohranjati zdravje kosti in mišic. Če so kosti in mišice v dobri kondiciji, telo ohranja svoje fizične zmogljivosti. S starostjo prihaja tudi anabolična odpornost. Z drugimi besedami, majhna količina beljakovin ni dovolj za stimulacijo sinteze mišic. Ta pojav je primerno odpraviti z dodatkom večje količine esencialnih aminokislin. Poleg tega je pomembno zavedati se, da samo hrana ni dovolj: fizična aktivnost (celo hoja!) je za ohranjanje mišične stimulacije nujna. 14

 

 Esencialne aminokisline so tiste, ki jih telo ne more sintetizirati ali shranjevati. Zato morajo biti zagotovljene s prehrano.

 

Najpomembnejša esencialna aminokislina za podporo anabolizmu (sintezi mišičnih beljakovin) je predvsem levcin. Doza levcina 2-3 g predstavlja minimum za stimulacijo sinteze mišic pri starejših. 14, 15, 16, 17, 18

 

Pomembni so tudi mikronutrienti, saj lahko njihovo pomanjkanje predstavlja zdravstveno tveganje. Pogosto je pomanjkanje vitamina D, vitamina B12 in kalcija, zato je običajno njihovo dodajanje v živila namenjena tudi starejšim ljudem.

 

 

Katera živila so primerna za starejše ljudi?

Niso vsa živila idealna za starejše – ne iz zdravstvenih razlogov, ampak preprosto starejšim ne teknejo. Kot že vemo, s starostjo pogosto upada apetit, zato morajo biti živila za to kategorijo kar najbolj okusna, da jih starejša oseba želi zaužiti. 7

 

Študija iz leta 2008 v reviji Journal of Nutrition Health nakazuje, da več negativnih čustev hrana ustvarja (odpor, brezbrižnost, skrbi, dvomi, frustracija, razočaranje, utrujenost), večje je tveganje za podhranjenost. Zato je treba izbrati takšna živila, ki ustvarjajo pozitivna čustva. 19

Katera živila lahko pri starejših ljudeh vzbujajo pozitivna čustva?

Študija iz leta 2006 dokazuje, da starejša generacija obožuje jedi, ki jih pozna, s tradicionalnim načinom priprave. Pozabimo torej na zapletene načine priprave in netradicionalne eksotične jedi. Okusi naj bodo znani in klasični – vanilija, čokolada, karamela, kava... Poleg tega se senzorične sposobnosti s starostjo slabšajo, zato so primernejši izrazitejši okusi in vonji. 20

 

Ali morajo živila za starejše ljudi izpolnjevati določene zahteve?

Poleg prehranskega in okusnega vidika morajo imeti ta živila tudi določeno obliko in strukturo. Starejši ljudje lahko trpijo za določenimi boleznimi (npr. disfagijo – motnjo prenosa hrane iz ust v želodec, kserostomijo – zmanjšanjem količine sline v ustih), zato je pomembna tekstura živil. Primerna je hrana, sestavljena iz manjših kosov, da jo je mogoče preprosto zaužiti brez pribora.

Zaključek

Da bi bila hrana popolnoma prilagojena starejšim ljudem, bi morala biti:

  • Energijska zvsebnostjo osnovnih hranil, predvsem vitaminov (D, B12), mineralov (kalcija) in beljakovin (levcina). Zato so mlečni beljakovinski napitki zelo zanimivi in primerni.
  • Atraktivna in vzbujati pozitivna čustva. Ne preveč ekstravagantna, saj starejši raje jedo hrano, ki jim je dovolj znana.
  • Enostavna za uživanje, s primerno teksturo in primerno obliko (ne pretrda, niti presuha).

 

 

 

__________________________________________________________________________________________

VIRI:

[1] https://slovak.statistics.sk/wps/portal/ext/aboutus/office.activites/officeNews/vsetkyaktuality/a06f192f-646f-4c99-8932-0c12ef7d84af/!ut/p/z1/tVJNU8IwEP0tHjiW3bRpmx4D49AiMIIgJRcnlJaG0paPCPLvDY4HdQbEgzkkm523b_fNWxAQg6jkQS2lVnUl1-Y_E97L0I9Yq0U4Yv-hjZEThcMWHxFKbJh-B7DB6B6jMX_sjLqUIHVBXK9_BgEiqfRG5zCr53uZW_vCUlVmyUI30FzqoPTJvK9ybYIGHvapLr4mJHoZCezM8qiXWTQJAosFjm1hQuw08xeMyuzcZZOoBcxuQk9_k31WhRcOR1MvPiDtDg-p30NkvY6LEQ8no2DoOMidT8AVjkFYlyk87QuYmWn8i9OEBKYHlR5hUtW70nj29EexIUIXhJqXzWNSNrFJGPMYRY-4LvVJgN55C-xdv91fGl6p87M9NcQ_jID4pm6GS622W8GN7XWl0zcN8T_6viknJXNOVpHx4zjL16vT8e4dxiOqcA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/

[2] Sonya Brownie, “Why Are Elderly Individuals at Risk of Nutritional Deficiency?,” International Journal of Nursing Practice 12, no. 2 (2006): 110–18, https://doi.org/10.1111/j.1440-172X.2006.00557.x.

[3] Alfonso J. Cruz-Jentoft et al., “Prevalence of and Interventions for Sarcopenia in Ageing Adults: A Systematic Review. Report of the International Sarcopenia Initiative (EWGSOP and IWGS),” Age and Ageing 43, no. 6 (November 1, 2014): 748–59, https://doi.org/10.1093/ageing/afu115.

[4] “Indicateurs de Développement Dans Le Monde – Google Public Data Explorer,” accessed August 30, 2020, https://www.google.com/publicdata/explore?ds=d5bncppjof8f9_&met_y=sp_dyn_le00_in&idim=country:USA:GBR:CAN&hl=fr&dl=fr#!ctype=l&strail=false&bcs=d&nselm=h&met_y=sp_dyn_le00_in&scale_y=lin&ind_y=false&rdim=world&idim=country:USA&ifdim=world&hl=fr&dl=fr&ind=false.

[5] https://slovak.statistics.sk/wps/portal/ext/aboutus/office.activites/officeNews/vsetkyaktuality/90a19dac-b1ba-43f1-a942-f2ad5c017084/!ut/p/z1/tVJNc4IwEP0tPXCEbPimt-h0hFYP2rFqLp2AIClCECLIv2_s9NB2amsPzSGfb9_bzVtE0RrRinV8xyQXFdur84a6z3Mv8kcjTABmD2OIrCicj8gC29hET4gimlSyljnaiLhlud4WOq8ynRVSAzXxjstBrUe2VxsNujaVxceLABgOtizRYxwz3bYyrLPANvXMZFsnAeyBb59V6oRv0eYq9Oq3tKl6hguDgIqnb5DxhIS2NwXwpxMHIhIuF8HcsoBY74AfODYqB-9iDiFGq46nPVpWoinVTz_-scQQ0D2iPC6NPikNMLDvu74NLnYc28MBuGfv-MvhQIkySFQyPUm0_keHlJzZzMaznSqDyfysIND6CxdaX8tFqtjyFVeTZmmTNsaxUd2YS1m3txpo0Pe9sRNit0-NRJQafBeSi1aV_BmJ6rL0rUEvstmdZdN4ODnx0JObm1eiya5N/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/

[6] J. E. Morley, “Decreased Food Intake With Aging,” The Journals of Gerontology Series A: Biological Sciences and Medical Sciences56, no. Supplement 2 (October 1, 2001): 81–88, https://doi.org/10.1093/gerona/56.suppl_2.81.

[7] Anna Pilgrim et al., “An Overview of Appetite Decline in Older People,” Nursing Older People 27, no. 5 (June 2015): 29–35, https://doi.org/10.7748/nop.27.5.29.e697.

[8] Lorenzo M. Donini, Claudia Savina, and Carlo Cannella, “Eating Habits and Appetite Control in the Elderly: The Anorexia of Aging,” International Psychogeriatrics 15, no. 1 (March 2003): 73–87, https://doi.org/10.1017/S1041610203008779.

[9] Riccardo Calvani et al., “Current Nutritional Recommendations and Novel Dietary Strategies to Manage Sarcopenia,” The Journal of Frailty & Aging 2, no. 1 (2013): 38–53.

[10] Thara Govindaraju et al., “Dietary Patterns and Quality of Life in Older Adults: A Systematic Review,” Nutrients 10, no. 8 (July 26, 2018), https://doi.org/10.3390/nu10080971.

[11] karine Pierre-Lecocq, “Aliment fonctionnel,” CERIN, accessed April 9, 2020, https://www.cerin.org/glossaire/aliment-fonctionnel/.

[12] Institute of Medicine (US) Food Forum, Nutrition Concerns for Aging PopulationsProviding Healthy and Safe Foods As We Age: Workshop Summary (National Academies Press (US), 2010), https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK51837/.

[13] Natalia Ubeda, María Achón, and Gregorio Varela-Moreiras, “Omega 3 Fatty Acids in the Elderly,” The British Journal of Nutrition 107 Suppl 2 (June 2012): 3, https://doi.org/10.1017/S0007114512001535.

[14] Benoit Smeuninx et al., “Age-Related Anabolic Resistance of Myofibrillar Protein Synthesis Is Exacerbated in Obese Inactive Individuals,” The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism 102, no. 9 (July 14, 2017): 3535–45, https://doi.org/10.1210/jc.2017-00869.

[15] Imanipour Vahid et al., “The Effects of Branch-Chain Amino Acids on Fatigue in the Athletes,” Interventional Medicine & Applied Science 10, no. 4 (n.d.): 233–35, https://doi.org/10.1556/1646.10.2018.10.

[16] Joshua C. Anthony et al., “Orally Administered Leucine Stimulates Protein Synthesis in Skeletal Muscle of Postabsorptive Rats in Association with Increased EIF4F Formation,” The Journal of Nutrition 130, no. 2 (February 1, 2000): 139–45, https://doi.org/10.1093/jn/130.2.139.

[17] Christos S. Katsanos et al., “A High Proportion of Leucine Is Required for Optimal Stimulation of the Rate of Muscle Protein Synthesis by Essential Amino Acids in the Elderly,” American Journal of Physiology. Endocrinology and Metabolism 291, no. 2 (August 2006): E381-387, https://doi.org/10.1152/ajpendo.00488.2005.

[18] Hope Barkoukis, “Nutrition Recommendations in Elderly and Aging,” The Medical Clinics of North America 100, no. 6 (November 2016): 1237–50, https://doi.org/10.1016/j.mcna.2016.06.006.

[19] Issa Narchi et al., “Emotions Generated by Food in Elderly French People,” The Journal of Nutrition, Health & Aging 12 (February 1, 2008): 626–33, https://doi.org/10.1007/BF03008273.

[20] M. Laureati et al., “Sensory Acceptability of Traditional Food Preparations by Elderly People,” Food Quality and Preference, The First European Conference on Sensory Science of Food and Beverages: “A Sense of Identity,” 17, no. 1 (January 1, 2006): 43–52, https://doi.org/10.1016/j.foodqual.2005.08.002.