Vsebina
Veliko ljudi v običajnih okoliščinah imuniteto jemlje kot samoumevno in ji začne posvečati večjo pozornost šele takrat, ko je nekaj narobe. Vendar pa je treba za imunski sistem skrbeti in ga nenehno krepiti, saj je zvesti pomočnik na poti skozi življenje.
Kaj se skriva za pojmom imunski sistem?
Preprosto povedano, imunski sistem deluje kot "zaščitni" ščit, ki ščiti organizem pred nevarnimi napadi različnih tujih organizmov, virusov ali bakterij, prav tako pa ga ščiti tudi pred škodljivci znotraj v obliki avtoimunskih reakcij. Poleg zaščitne funkcije sodeluje tudi pri ohranjanju ravnovesnega stanja organizma skupaj z živčnim in hormonskim sistemom.
Beseda virus izvira iz latinščine - v prevodu pomeni strup.
Kaj je virus?
Virusi so zelo razširjeni. Le v svetovnih oceanih je mogoče najti nepredstavljivo število vrst, pri čemer je to le delček njihovega skupnega števila. V enem litru morske vode, ki se nahaja v bližini obale, je več virusov kot je skupno število prebivalcev na Zemlji.
Približno od 19. stoletja se je začelo poglobljeno preučevanje virusov, saj so ljudje naravno slutili, da v okolju obstaja veliko organizmov, ki so povzročitelji številnih okužb.
Znanstveniki so prišli do virusov in njihovega nadaljnjega preučevanja prek nukleinskih kislin (DNA ali RNA), ki se pojavljajo v organizmu živali ali v tleh. Sprva so želeli ugotoviti, kakšen je vir obstoječe okužbe, vendar so bili žal neuspešni.
Poskušali so zaznati povzročitelja s filtracijo, vendar je končni filtrat kljub njihovim prizadevanjem vedno uspel okužiti morebitnega gostitelja. Ta neuspeh je nakazoval, da je velikost patogena zanemarljiva, in torej ni mogoče, da bi ga ujeli s takrat uporabljenim mikroskopom.
Znani zgodovinar na področju medicine Robert Taylor se je v knjigi Zgodbe belih plaščev izrazil o tem odkritju tako, da se je šele po določenem času dejansko ugotovilo, da virusi lahko prehajajo skozi zelo fine filtre, ki so sposobni ujeti večino obstoječih bakterij.
Situacija se je razjasnila šele po odkritju elektronskega mikroskopa leta 1931, ki je znanstvenikom omogočil, da so izvedeli več o kompleksnih strukturah virusov.
Kako si lahko predstavljamo strukturo virusa?
Preprosto povedano, v njegovi strukturi ni mogoče najti ničesar podobnega običajnim živim organizmom, saj gre le za nukleinsko kislino, obdano z beljakovinskim plaščem brez kakršnih koli zapletenih celičnih struktur, ki se običajno pojavljajo v živalskih celicah (jedro, mitohondriji,...). Nukleinska kislina, ki tvori strukturo virusa, je lahko DNA ali RNA, vendar vedno le ena od njiju, nikoli obe hkrati.
Virus vs. človeški organizem
Virusi se širijo po zraku, razlikujejo se po svoji obstojnosti glede na vrsto površin različnih predmetov, prenašajo se s človeškim stikom. Na splošno velja, da se virusi širijo kapljično okužbo, torej njihov vstop v organizem poteka z vdihavanjem.
Za začetek okužbe se torej šteje vstop virusa v organizem in njegov nadaljnji premik k gostiteljski celici, katere površina vsebuje receptorje. Ti predstavljajo ustrezen substrat za pritrditev virusa prek glikoproteinskih izrastkov in nadaljnje procese razmnoževanja in komplementacije virusa.
Medtem ko je bakterije mogoče gojiti na agarni podlagi, pridobljeni iz morskih alg, so virusi nekoliko zahtevnejši. Virusi so znotrajcelični paraziti, zato se njihovo razmnoževanje lahko izvaja le znotraj živih celic. Njihov transport v človeškem organizmu poteka prek krvi, limfne tekočine ali živcev. Znotraj celic virusi povzročajo njihovo poškodbo ali celo povzročajo spremembo DNA prizadetih celic.
Pomembno vlogo pri zaščiti pred virusno okužbo igrajo celice naravne imunosti, ki delujejo z namenom uničenja celic, okuženih z virusom, in splošnega zatiranja infekcijskega procesa.
Kako lahko okrepimo naravni imunski odziv?
Okrepiti celotno imunost, vendar najprej tisto "naravno", ki zagotavlja učinkovito preventivo, je prava pot k premagovanju grožnje trenutne virusne okužbe. Predvsem ne smemo pozabiti na pestro in uravnoteženo prehrano, omejiti v primerni količini sladkorje, ki zakisajo telo. Bolj ko telo obremenjujemo s sladkorjem, bolj ustvarjamo ugodno okolje za rast in razmnoževanje virusov, bakterij in parazitov, ki imajo sladko zelo radi.
Druga pomembna stvar je zdrav gibanje na svežem zraku. Izdihavanje kislin iz telesa in vdihavanje svežega zraka nekje v naravi je veliko bolj zdravo kot biti zaprt v kakšni zatohli sobi.
V okviru preventive je prav tako pomembno skrbeti za povečano higieno, ki preprečuje morebitno širjenje virusov in blokira njihov dostop do celic sluznic, ki so glede na način prenosa virusov najbolj ranljive.
V zadnjem času je treba razmišljati tudi o dopolnjevanju snovi, ki so v prehrani omejene in so za imunski sistem pomembne. Sem spadajo na primer:
- Mikroelementi
Da bi imunski sistem deloval kot ura, je pomembno iz skupine mikroelementov zagotoviti zadosten vnos železa, selena in cinka. Pri čemer sta cink in selen odločilna za njegovo pravilno delovanje, saj njihov nezadosten vnos povzroča večjo dovzetnost za virusne okužbe zgornjih dihalnih poti.
- Laktoferin
V povezavi z železom in krepitvijo imunosti ne smemo pozabiti na laktoferin – naravni glikoprotein, eden najmočnejših imunostimulacijskih naravnih sredstev za podporo imunosti. Njegova najpomembnejša vloga je v sposobnosti transporta železa v organizmu, razgradnje membran številnih mikroorganizmov. S tem, ko veže na sebe železo, lahko znatno upočasni rast in razmnoževanje različnih napadajočih patogenov.
- Kolostrum
Kolostrum ali mlezivo je tekoča snov, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev (tudi človeka) v obdobju tik pred porodom, pri čemer se po rojstvu posameznika spremeni po nekaj urah v materino mleko. Gre za snov, ki učinkovito podpira imunski sistem, splošno zdravje in razvoj organizma majhnega bitja. Največ vsebuje imunoglobulinov, pa tudi rastne faktorje za pravilen razvoj in rast, beljakovine, minerale, vitamine. Vse te snovi zagotavljajo preživetje majhnega bitja v svetu, polnem bakterij in virusov, dokler se ne začne oblikovati lastna imunost.
- Vitamin C
Vitamin C ne le da deluje kot preprečevanje številnih bolezni, ampak zaradi sposobnosti zmanjševanja oksidativnega stresa preprečuje tudi nastanek bolezni, ki jih spremlja kronično vnetje. Nič čudnega, da vitamin C spada med najbolj priljubljene antioksidante. Povečuje odpornost imunskega sistema, saj ščiti celice pred poškodbami prostih radikalov, ki nastajajo bodisi neposredno v telesu bodisi prihajajo od zunaj.
- Vitamin D
V hladnejših letnih časih vsi običajno trpimo zaradi pomanjkanja sončnega vitamina D, zato ga je pomembno dopolnjevati s pomočjo prehranskih dopolnil. Je zelo pomemben za pravilno delovanje imunskega sistema.
Vpliva tudi na pravilno absorpcijo in uporabo kalcija in fosforja, s čimer prispeva k ohranjanju zdravja kosti, zob in mišic. Poleg vseh teh koristi vitamina D, je po najnovejših študijah vitamin D nujen za aktivacijo imunskih celic – T celic, ki igrajo pomembno vlogo v boju proti koronavirusu.
- L-lizin
L-lizin je naravna snov - aminokislina, pa tudi zelo učinkovit stimulator imunosti. Pomembno ščiti pred različnimi virusi, hkrati pa pomaga pri lažjem premagovanju že obstoječih virusnih okužb. Je osnovna gradbena snov, ki jo imunski sistem potrebuje za tvorbo svojih celic. Preprečuje nastanek herpesov, povečuje trdnost kosti, izboljšuje celjenje ran. Je resnično nenadomestljiva in univerzalna aminokislina za vsak organizem.
