Vsebina
Te lastnosti vodijo k uporabi sukraloze za proizvodnjo hrane in pijač, ki so primerne za ljudi s sladkorno boleznijo ali tiste, ki želijo zmanjšati vnos kalorij ali ogljikovih hidratov. Njeno sistematično ime je α-D-glukopiranozil-β-D-fruktofuranozid.
Zaradi visoke sladkosti zadostuje minimalna količina
Razvita je bila kot sintetični derivat leta 1976. Na izdelkih v EU je označena s kodo E 955. Sukraloza je 500-600 krat slajša od saharoze, približno dvakrat slajša od saharina in štirikrat slajša od aspartama. Zato lahko na osnovi teže že zelo majhna količina sukraloze nadomesti sladkor (1:600) za dosego enake ravni sladkega okusa. Sukraloza se proizvaja s kloriranjem saharoze, torej pesnega sladkorja.
Ima majhen vpliv na metabolizem in se izloča v nespremenjeni količini
Rezultat tega večstopenjskega sintetičnega procesa je spojina treh atomov klora in saharoze, kar zagotavlja njeno visoko stabilnost in odpornost. Atomi klora so v sukralozi kovalentno vezani na atome ogljika. Takšna molekularna struktura se v naravi ne pojavlja. To pomeni, da naše telo te molekule ni sposobno metabolizirati (razgraditi), ker za to nimamo ustreznih encimov. Nekatere organske spojine klora so strupene, vendar se sukraloza od teh spojin razlikuje, ker je zelo netopna v maščobi in se ne kopiči v maščobi kot večina kloriranih ogljikovodikov.
Poleg tega se sukraloza ne razgradi, zato se klor ne sprošča. Zaužita sukraloza se neposredno izloči z blatom. Majhna količina, ki se absorbira iz prebavnega trakta, se odstrani iz krvnega obtoka skozi ledvice in izloči z urinom.
Pogled študij na varnost sukraloze
Pojavljajo se pa dvomi o njeni varnosti in dolgotrajni uporabi. Ta vprašanja se nanašajo predvsem na njen vpliv na telesno težo, uporabo zdravil v organizmu, njen metabolizem in izločanje iz organizma, vpliv na črevesno mikrofloro, toplotno stabilnost pri toplotni obdelavi hrane ali njeno toksičnost. Opravljene so bile številne študije, da bi potrdili ali ovrgli njeno varnost pri uporabi.
Stabilnost sukraloze v različnih okoljih
Kompleksen pregled študij na živalih in ljudeh, izvedenih z namenom oceniti varnost sukraloze, je bil objavljen avgusta 2017, Manguson in sod., v Prehrambeni in kemični toksikologiji. Obsežne študije so ocenjevale na primer stabilnost sukraloze pri različnih temperaturah skladiščenja (20 °C – 30 °C) in času skladiščenja hrane in pijač (6 mesecev – 2 leti), ugotovili so njeno izjemno visoko stabilnost, brez ugotovljene razgradnje sukraloze.
Sukraloza je pokazala tudi visoko toplotno stabilnost med peko različnih pekovskih izdelkov, kot so na primer torte, piškoti in graham krekerji, pri katerih je sukraloza izpostavljena različnim pogojem, kot so vsebnost vode, pH in temperature, ki se pojavljajo pri pripravi. Čeprav so nekateri avtorji poročali o nastanku nizkih ravni različnih kloriranih spojin in furanov pri njenem visokotemperaturnem segrevanju, je šlo za uporabo čiste sukraloze, kar ne ustreza realnim pogojem, v katerih se uporablja v praksi.
Študije in izločanje sukraloze
Pri ocenjevanju varnosti z vidika njenega izločanja iz organizma so bile izvedene številne toksične študije, pri ljudeh in živalih, z različnimi odmerki in načini dajanja, za razumevanje in ugotavljanje njenega metabolizma in usode v organizmu. Zadnje študije so pokazale, da se pri ljudeh izloča predvsem z blatom, v nespremenjeni obliki, brez dokazov o prebavi ali razpadu sukraloze ali odcepitvi klora ali njenem metabolizmu s črevesno mikrofloro. Po omejeni absorpciji iz prebavnega trakta so bile pri vseh vrstah (pri ljudeh in živalih) ugotovljene majhne količine snovi (glukuronidni konjugirani metaboliti), ki pomagajo izločati tuje snovi iz organizma in se zlahka izločajo z urinom.
Študije sukraloze in diabetes
Ker je sukraloza namenjena kot nadomestek sladkorja za diabetične bolnike, so preučevali tudi njen vpliv na raven glukoze v krvi in inzulina. Rezultati so pokazali, da sukraloza ne vpliva na raven glukoze v krvi, ali inzulina in nima nobenega vpliva na apetit niti pri diabetičnih bolnikih niti pri zdravih ljudeh. Podobni rezultati so bili ugotovljeni tudi pri dajanju sukraloze športnikom neposredno pred vadbo, pri čemer uživanje sukraloze ni imelo nobenega vpliva na uporabo glukoze, inzulina ali ogljikovih hidratov ali maščobnih substratov med vadbo. Niso bile ugotovljene nobene razlike v uporabi ogljikovih hidratov ali maščobnih substratov, srčnega utripa, zaznane napora in gastrointestinalnih simptomov med placebom in skupino sukraloze.
Sukralozo so priznali številni nacionalni in mednarodni organi, ki se ukvarjajo z varnostjo hrane, in sicer: FDA (ZDA), JECFA (Skupni odbor strokovnjakov FAO / WHO za aditive v hrani), EFSA (EU), Health Canada (Kanada), FSANZ (Avstralija-Nova Zelandija) itd. Sukraloza je bila obsežno raziskana in FDA je pregledala več kot 110 študij o varnosti njene uporabe pri odobritvi uporabe sukraloze kot univerzalnega sladila za hrano. Za EU je bila odobrena leta 2004.
Kakšen vnos je varen?
Količina aditivov, ki jih je mogoče dodati hrani (tudi nadomestna sladila), je določena z zakonodajo, kar pomeni, da je aditiv mogoče dodati le v tehnološko potrebni količini in največ v najvišji dovoljeni količini (mg/l, mg/kg). Kakšna je najvišja dovoljena količina sukraloze, ki jo je mogoče dodati prehranskim dopolnilom, določa Odredba MP SR MZ SR št. 04650/2008-OL. Za prehranska dopolnila v tekoči obliki je to 350 mg/l, v trdni obliki 500 mg/kg. To, v kakšni količini je snov varna, označuje njen sprejemljiv dnevni vnos (ADI - acceptable daily intake), ki je opredeljen kot največja količina kemične snovi, ki se lahko uživa dnevno skozi celotno življenje, brez očitnega zdravstvenega tveganja in je osnovana na najvišjem vnosu, ki ne povzroča opaznih škodljivih učinkov. Leta 1989 je JECFA (Joint Expert Committee on Food Additives -
Skupni odbor strokovnjakov za aditive v hrani) določil začasno vrednost ADI za sukralozo 0 – 3,5 mg/kg telesne teže. Leta 1991 je odbor po oceni podatkov iz dodatnih študij na živalih in ljudeh dodelil dolgoročni trajni ADI v razponu od 0 do 15 mg / kg telesne teže.
Kakšne odmerke sukraloze zaužijete z izdelki Kompava?
Na primer Wellness Daily Protein (čokolada) vsebuje na en odmerek - 24 mg sukraloze, okus vanilija - 8,8 mg sukraloze, kokos – čokolada - 14 mg sukraloze, AcidoFit 1 tableta - 12 mg, BCAA 4:1:1 in ArgiNO Drink- 49 mg, Protein Premium (nougat) - 25 mg, (čokolada) - 34 mg, Premium Energy - 30 mg.
Če računamo po sprejemljivem dnevnem vnosu 15 mg / kg telesne teže, je to za 80 kg težkega človeka 1200 mg sukraloze na dan. Če vzamemo na primer 4 tablete AcidoFita, kar je priporočeni dnevni odmerek, zaužijemo 48 mg sukraloze, Wellness Protein 3-krat dnevno 1 odmerek predstavlja v primeru čokoladnega okusa 72 mg, vanilijevega 26,4 mg, BCAA 4:1:1 pri odmerku dvakrat dnevno 98 mg.......
In zakaj uporabljamo sukralozo v naših izdelkih?
Razlogov je več, na primer za slajenje – da je pijača senzorično ustrezna in okusno prijetna ter okusna. Pri uporabi dveh sladil se zmanjša njihova količina, potrebna za slajenje, kot če bi uporabili le eno vrsto. Izboljšanje senzoričnih lastnosti – izboljšanje sladkega profila in nenazadnje je to zmanjšanje energijske vrednosti. To pomeni, da če uporabimo na 1 liter pijače npr. 100 g sladkorja, je njegova energijska vrednost 400 kcal, in če uporabimo na 1 l 0,28 g stevije, kar predstavlja enako sladkost kot sladkor, je končna kalorična vrednost 1,1 kcal. pri uporabi izključno sukraloze bi bila kalorična vrednost enaka nič.
Avtor: Ing. Alice Beňová
VIRI:
SCHIFFMAN, S., S. – ROTHER, K., 2013. Sucralose, A Synthetic Organochlorine Sweetener: Overview of Biological Issues. In: Journal of Toxicology and Environmental Health. Part B, Critical Reviews. 16(7): 399–451.
Barndt and Jackson, 1990. Stability of sucralose in baked goods. In: Food Technol., 44 (1990), pp. 62-66
A. Roberts et al. 2000. Sucralose metabolism and pharmacokinetics in man. In: Food Chem. Toxicol., 38 (Suppl. 2), pp. S31-S41
Ibero-Baraibar et al., 2014. Different postprandial acute response in healthy subjects to three strawberry jams varying in carbohydrate and antioxidant content: a randomized, crossover trial., In: Eur. J. Nutr., 53 , pp. 201-210
Stellingwerff et al., 2013. Effects of pre-exercise sucralose ingestion on carbohydrate oxidation during exercise. In: Int. J. Sport Nutr. Exerc Metab., 23, pp. 584-592
Ma et al., 2009. Effect of the artificial sweetener, sucralose, on gastric emptying and incretin hormone release in healthy subjects. In: Am. J. Physiol. Gastrointest. Liver Physiol., 296 (2009), pp. G735-G739
Sylvetsky et al., 2016. Hormonal responses to non-nutritive sweeteners in water and diet soda. In: Nutr. Metab. (Lond.), 13 (2016), 10.1186/s12986-016-0129-371 [8pp]
Baird et al., 2000. Repeated dose study of sucralose tolerance in human subjects. In: Food Chem. Toxicol., 38 (Suppl. 2) (2000), pp. S123-S129
Magnuson, B. A., et al. 2017. Critical review of the current literature on the safety of sucralose. In: Food and Chemical Toxicology. Volume 106, Part A, August 2017, Pages 324-355
Bobrová, Z. 2008, Umělá sladidla a jejich bezpečnost. In: Edukapharm faminews 2 (2008), p. 69 - 71
http://www.bezpecnostpotravin.cz/az/termin/92137.aspx
