Vsebina
Stena žil je sestavljena iz treh plasti
- endotelna plast– notranja, je popolnoma gladka
- mišična plast– sestavljena je iz krožno in spiralno razporejenih mišic
- zunanja vezivna ovojnica– skozi njo prehajajo živci v gladko mišičje
Žile predstavljajo zaprt sistem cevi, skozi katere po telesu teče kri.
Žile delimo glede na funkcijo v 3 skupine
- arterije (arterije)
- vene (vene)
- kapilare (kapilare)
Arterije
Arterija (arterija) je žila, v kateri teče kri od srca proti tkivom. Večinoma prenaša oksigenirano kri. Izjema je pljučna arterija, t.i. pljučnica, ki prenaša deoksigenirano kri iz desnega prekata v pljuča. Arterije imajo močne debele stene, ki so mišičaste in hkrati prožne. Zaradi teh močnih sten arterije prenesejo visok tlak, ki ga ustvarja srce. Te velike žil se postopoma delijo na arterije manjšega prereza, usmerjene v določena področja telesa. V končni fazi tvorijo arteriole, ki se izlivajo v kapilarno (kapilarno) mrežo.
Vene
Vena (vena) je krvna žila, ki prenaša deoksigenirano kri iz tkiv v srce. Začnejo se na venskem koncu kapilar, ki se združujejo v venule (venice), te pa se združujejo v vedno večje vene, dokler kri, ki jo prenašajo, ne izteče v desni atrij srca preko zgornje in spodnje votle vene. Vene vsebujejo v vsakem trenutku približno 75 odstotkov krvi celotnega organizma. Približno 20 odstotkov krvi se nahaja v arterijah in le 5 odstotkov v kapilarah. Nekatere vene tvorijo na nekaterih mestih zaklopke, ki preprečujejo povratni tok krvi. Te se nahajajo večinoma na spodnjih okončinah.
Kapilare
Kapilare (kapilare) so tankostenske in nežne žil povezujoče arterije in vene. So tako tanke, da lahko rdeče krvničke skozi njih prehajajo le v vrsti ena za drugo in se včasih morajo tudi upogniti, da preidejo skozi kapilaro. Nimajo razvite mišične niti zunanje vezivne plasti. V telesu niso enakomerno razporejene. Na začetku kapilare tekočina, ki vsebuje kisik in hranila, prehaja iz krvi v medcelični prostor. Na koncu kapilare se v kri vrača tekočina, ki vsebuje presnovne odpadke.
Kardiovaskularne bolezni so v Evropi najpogostejši vzrok smrti.
Neka švedska študija je ugotovila, da najstniki, ki imajo težave z obvladovanjem stresa, pogosto lahko doživijo povečano pojavnost bolezni kardiovaskularnega sistema. ,,Zdi se torej, da stres v mlajših letih spodkopava zdravje in prispeva k nastanku različnih bolezni," pravi vodilni raziskovalec Scott Montgomery. To ni nekaj, s čimer se rodimo. „Izpostavljenost stresu v zelo zgodnjem obdobju življenja zmanjšuje našo sposobnost obvladovanja stresa,“ pravi Montgomery. Zato si vedno privoščite dobro voljo, ki zdravi tako telo kot tudi dušo.
Najpogostejše bolezni kardiovaskularnega sistema
Splošno lahko gre za 2 glavna problema z žilami:
- oslabljena in slabo prehranjena stena žile
- kopičenje nezaželenih snovi znotraj žil, zamašitev in zoženje žile
Ateroskleroza je bolezen arterij, pri kateri se v poškodovano žilno steno nalagajo maščobne snovi, predvsem holesterol.
Arterioskleroza (kalcifikacija arterij/žil, otrdelost arterij/žil) je splošno poimenovanje stanja (oziroma bolezni), za katero so značilne otrdele in zadebeljene arterije ter izguba njihove elastičnosti. Najpogosteje se pojavlja med boleznimi kardiovaskularnega sistema. Pri starejših ljudeh gre za naravni spremljevalni pojav staranja, vendar se lahko pojavi tudi pri mlajših ljudeh. Zadebelitev sten arterij nastane zaradi nalaganja snovi maščobnega, včasih pa tudi anorganskega značaja. Posledično pride do izgube elastičnosti žil in njihovega zoženja. Zoženimi arterijami se zmanjša pretok krvi, s čimer se zmanjša tudi oskrba s kisikom in hranili. Nezadostna oksigenacija in prehrana lahko posledično povzročita različne motnje delovanja tkiv ali organov, na primer možganov. Tveganje za nastanek arterioskleroze povečujejo dejavniki, kot so visok krvni tlak, debelost, kajenje ali sladkorna bolezen.
Preprečevanje arterioskleroze je zdrav način življenja, prehrana bogata z zelenjavo in sadjem, zadostna telesna aktivnost in šport.
Varikozne vene (lat.) so krčne žile - vrečasto razširjene površinske vene, večinoma na spodnjih okončinah ali v okolici zadnjika - hemoroidi. Gre za pogosto bolezen ven, ki prizadene več kot 10 % prebivalstva nad 18 let. Nastane zaradi povečanega tlaka v venah spodnjih okončin, torej so ogroženi predvsem ljudje, ki delajo stoje, nosečnice ipd. Neliječena bolezen lahko povzroči nastanek krvnih strdkov na mestih krčnih žil in posledično povzroči zamašitev vene ali njen vnetje.
Tromboza je tvorba krvnih strdkov na stenah žil. Takšen strdek se imenuje tromb. Lahko žilo bistveno zoži ali celo zapre. V primeru arterijske (arterijske) tromboze pride do ishemije (nezadostne prekrvavitve) dela telesa, ki ga prizadeta arterija oskrbuje s krvjo.
Hipertenzija - visok krvni tlak
Angina pektoris - postopno zoženje ene od koronarnih arterij. Povzroča nezadostno oskrbo s kisikom obogatene krvi določenemu območju srčne mišice. Ta lahko biti sicer zadostna v mirovanju, vendar pri veliki obremenitvi že ne zadostuje, in tako povzroča zmanjšanje zmogljivosti srčne mišice ter tudi stiskajoče bolečine, značilne za hitro umikanje ob prekinitvi obremenitve.
Kako zagotoviti zdrave žile?
Z vredno zdravo prehrano z zadostno količino vitaminov, mineralov, elementov v sledovih, omega 3 maščobnih kislin in beljakovin, pa tudi z ustreznimi prehranskimi dopolnili, ki podpirajo celotno vitalnost in odpornost organizma ali njegovo celotno prekrvavitev, lahko ugodno vplivamo na zdravje celotnega kardiovaskularnega sistema.
Če se želite preventivno izogniti različnim težavam z žilami, so na voljo prehranska dopolnila za celotno zdravje srca in žil. Vsebujejo večinoma lecitin, koencim Q10, rutin, vitamin E, kurkumin in druge snovi. Priljubljena je tudi na primer aminokislina L-arginin, ki preprečuje zamašitev žil in podpira prožnost žil.
Preventivno lahko pomagajo tudi zeliščne mešanice za vene in žile, ali pa nekatere živila – predvsem česen in ajda, pa tudi jabolka, paradižnik, granatno jabolko, orehi, zelena, slive ali kurkuma. V okviru preventive lahko pomaga na primer aminokislina L-arginin, iz katerih se v žilah tvori NO (dušikov oksid). Zmanjšuje zlepljanje trombocitov in izboljšuje prehodnost žil.
Zelo pogosto se v prehranskih dopolnilih za zdrave žile pojavljajo diosmin in hesperidin v različnih oblikah. Njihova najučinkovitejša oblika je mikronizirana, ki izboljšuje prehodnost snovi skozi prebavno sluznico neposredno v kri, s čimer se zagotavlja njihova visoka absorpcija. Diosmin in hesperidin blokirata vnetno reakcijo v venskih zaklopkah in stenah žil, prispevata k ohranjanju normalne ravni holesterola v krvi in zmanjšujeta velikost obstoječih usedlin v žilah.
Pomaga lahko tudi bambusov ekstrakt, ki je bogat vir silicija in se nahaja v stenah žil. Podpira tvorbo kolagena in elastina, s čimer žile dosežejo želeno trdnost in prožnost.
Bromelain, proteolitični encim, ki je prisoten v steblih, listih, lupini in plodovih ananasa, odstranjuje iz krvi nezaželene usedline, ki lahko sčasoma povzročijo zoženje žil. Poleg tega ima pozitiven učinek na naše prebavo.
Nenazadnje so za zdravje žil učinkoviti tudi antioksidanti, kot so vitamin C, betakaroten ali ekstrakt zelenega čaja, ki delujejo kot zaščita pred oksidativnim stresom. Vitamin C prispeva k tvorbi kolagena. Kolagen izboljšuje elastičnost, celovitost in trdnost žilne stene, zmanjšuje tveganje za krčne žile. Pri izbiri prehranskih dopolnil je idealno za zdrave žile poseči po kolagenu tipa I.
Pomembno je, da ne pozabimo tudi na majhne spremembe v življenjskem slogu. Za zdrave žile se priporoča:
- Omejiti vnos soli iz hrane.
- Zagotoviti zadosten vnos omega-3 maščobnih kislin.
- Upoštevati pitni režim (nesladkana voda).
- Omejiti vnos kofeina, sladkanih pijač in alkohola.
- Redno se ukvarjati s telesno aktivnostjo – vsaj 30 minut večkrat na teden.
- Ne kaditi in zmanjšati stres.
- V primeru potrebe jemati učinkovita prehranska dopolnila za podporo zdravju žil.
- Učinkoviti so tudi različni čudeži iz narave, zelišča, kot so na primer divji kostanj, glog, regrat ali ginko biloba.
